Bo naši evropski poslanki Jovevi uspelo glede slovenskega jezika? To je odgovorila ...
Da je slovenska poslanka v Evropskem parlamentu Irena Joveva pisala izvršnemu direktorju Appla Timu Cooku in ga opozorila, da njegovo podjetje s tem, ko na svojih napravah ne zagotavlja izbire slovenščine, krši slovensko zakonodajo, smo že poročali tukaj.
Najprej je pisala multinacionalkam Netflix, Disney+ in Prime, potem je bil na vrsti še gigant Apple. Bo naši evropski poslanki uspelo? Bomo končno dobili vmesnike na pametnih napravah s slovenskim jezikom in slovenskimi podnapisi?
Ker je od njene pobude minilo več mesecev, smo preverili, kako uspešna je bila in kako so se multinacionalke odzvale. Povedala nam je, da je dala direktorjem namenoma nekoliko več časa, preden nadaljuje svojo iniciativo v razširjeni obliki. Z nekaterimi se je v tem času že dobila, z drugimi se bo v kratkem, tretji se niso odzvali.
Sedaj nas je zanimalo, kaj se je iz njenega lanskega projekta pripeljati slovenščino na Applove naprave zgodilo, in katere multinacionalke so se že odzvale.
Podjetja so se hitro odzvala
Joveva nam je odgovorila tako: »Na moje zahteve so se zelo hitro odzvala vsa podjetja, ki sem jim pisala, z izjemo Amazon Prima. Sestala sem se s predstavniki Netflixa, Disneya+ in Appla.
Začela bom s ponudnikoma t. i. pretočnih videovsebin, torej Netflixom in Disneyjem+. Med pogovorom predstavniki ne enega ne drugega podjetja niso podali nobenih rešitev za problematiko neuporabe enega od uradnih jezikov Evropske unije, zgolj izgovore.
Naj poudarim, da gre obema na trgu te iste Evropske unije zelo dobro, zato so njune navedbe, ki so med drugim namigovale, da se jim to finančno ne splača, nesprejemljive. To sem jim tudi zelo jasno povedala in napovedala, da bom rešitev iskala naprej na druge načine, saj je bilo več kot očitno, da bo problematiko treba reševati z zakonodajnimi ukrepi.
In tako smo z ekipo začeli iskati rešitve na evropski ravni, seveda v okviru mojih pristojnosti kot evropske poslanke.
Med pomembnejšimi spremembami, ki so praktično že potrjene, je del Evropskega akta o svobodi medijev. Gre za zakonodajo, ki bo dokončno potrjena predvidoma na marčnem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Besedilo sem aktivno sooblikovala kot ena od parlamentarnih pogajalk, vanj pa so vključene tudi določene spremembe na področju jezikovne diskriminacije: konkretno, možnost sodelovanja med t. i. nacionalnimi regulatorji (inšpektorati).
To pomeni, da bodo lahko nacionalni inšpektorati, denimo v našem primeru slovenski, ob ugotovljeni nepravilnosti oziroma kršitvi z vidika diskriminacije uradnega jezika Evropske unije na podlagi določenih mehanizmov zahtevali od inšpektorata iz druge države članice, kjer je sedež podjetja (recimo v primeru Netflixa je to Nizozemska), da te zadeve uredijo.
To je pomembno zato, ker se ponudniki pretočnih videovsebin izgovarjajo tudi z navedbo, da nimajo (poslovnega) sedeža v Sloveniji. To v bistvu pomeni, da niso zavezani k spoštovanju nacionalnih zakonodaj, ker so za evropski trg registrirani v zgolj eni izmed držav članic, zato spadajo zgolj pod njihov regulatorni režim. To jim omogoča, da se izognejo zakonodaji drugih držav članic. Zato to želimo urediti z dvema členoma o koordinaciji nacionalnih regulatorjev v omenjenem Evropskem aktu o svobodi medijev,« je povedala evroposlanka.
Pomembni korak naprej
»Gre za pomemben korak naprej, toda za zares uspešno izvajanje in sistemsko reševanje problematike, predvsem pa zavezujočo določbo, in ne zgolj možnost, bo treba dopolniti še direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah.
V načrtu je revizija te direktive, in sicer z eksplicitno zapisano prepovedjo jezikovne diskriminacije. V zvezi s tem sem oktobra poslala uraden dopis pristojnim evropskim komisarjem in že dobila odgovor. Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova in komisar za notranji trg Thierry Breton sta zapisala, navajam: »Deliva vaš cilj zaščite jezikovne raznolikosti. V okviru postopka evalvacije bomo skrbno preučili tudi vaše izpostavljeno vprašanje, pri njegovem reševanju pa bomo z veseljem sodelovali z vami še naprej.«
Prav zaradi njunega odgovora je zdaj tudi črno na belem jasno, saj gre za zelo jasen signal najvišje ravni izvršilne oblasti EU: prepoved jezikovne diskriminacije BO zakonsko določena na evropski ravni. Zakonodajni proces v Evropski uniji je sicer običajno dolgotrajen in na to žal ne morem vplivati toliko, kot bi si želela. Toda prepričana sem, da je bolje nekaj začeti in na tem delati kot sedeti križem rok in večno čakati na multinacionalke, ki brez konkretnega pritiska, zlasti zakonodajnega, ne bodo storile veliko. Čeprav počasi, je dejstvo, da se zadeve premikajo. To mi je ravno prejšnji teden na sestanku tudi v živo zagotovil komisar Breton, obljubil mi je tudi, da bo z direktorji dotičnih nacionalk o tem tudi osebno spregovoril ob prvi priložnosti.
Pomembno je poudariti, da se vse zgoraj opisano tiče predvsem ponudnikov pretočnih videovsebin, zdaj grem pa na kratko še na podjetje Apple. Tu je namreč zadeva vendarle nekoliko drugačna. Tudi na sestanku, ki sem ga imela s predstavnikoma podjetja, zadolženima za EU, je bil odnos povsem drugačen. Zavedala sta se dogajanja, tudi predvidenih zakonskih sprememb na nacionalni, slovenski ravni, zagotovila sta mi, da v podjetju že delajo na tem, da v menije svojih izdelkov vključijo slovenščino.
Res pa je, da nista želela razkrivati nikakršne, niti približne, časovnice uresničitve teh navedb, zato mi njuna zagotovila seveda niso zadostovala. Ravno zaradi tega je tako zelo pomembna predvidena sprememba slovenske zakonodaje (zakon o javni rabi slovenščine, ki je že v postopku sprejemanja v državnem zboru). V tem trenutku sem v stiku s predstavnikoma Appla in usklajujemo termin za še en sestanek, da vidimo, kako zadeve napredujejo pri njih.
Večkrat sem že povedala in na tem mestu naj povem še enkrat: še naprej bom 'težila' vsem tistim, ki ne spoštujejo slovenščine kot uradnega jezika EU. Storila bom vse, kar je v moji moči, da dosežem možnost enakopravne rabe maternega jezika v domovini, ker je to naša pravica in naša izbira,« je zaključila Joveva.
Preberite še:
