Naša poslanka Irena Joveva nad šefa Appla
Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu Irena Joveva je pisala izvršnemu direktorju Appla Timu Cooku in ga opozorila, da njegovo podjetje s tem, ko na svojih napravah ne zagotavlja izbire slovenščine, krši slovensko zakonodajo.
»Vse akterje, tudi vaše podjetje, k uporabi slovenskega jezika v Republiki Sloveniji zavezuje 20. člen Zakona o javni rabi slovenščine, ki veleva, da mora 'v elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah biti omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis',« je zapisala in opozorila, da naprave in operacijski sistemi podjetja Apple ne ponujajo vsebin v slovenskem jeziku. Dodala je še, da gre za jezikovno diskriminacijo in da je treba pred takšnimi nepoštenimi poslovnimi praksami varovati vse potrošnike.
Jezikovna diskriminacija
Cooka je kot izvršnega direktorja pozvala k spremembi pristopa njegovega podjetja do enotnega (digitalnega) evropskega trga in uradnih jezikov EU, vključno s tistimi z manj govorkami in govorci. »Pozivam vas, da čim prej in brez izjem uvedete možnost izbire slovenskega jezika na svojih napravah in operacijskih sistemih ter ponudite razširitve slovenskega jezika tudi na drugih področjih, kot sta denimo glasovna podpora in sinhronizacija,« je zapisala Joveva in za konec še, da je Evropa združena v raznolikosti – tudi jezikovni, in da je prepričana, da si Cook in njegovo podjetje ne želita biti med tistimi, ki bi pripomogli k izumiranju katerega koli jezika z vidika digitalnega sveta. »Pri tem ni pomembno, ali obstaja zakonska zahteva po enakopravni obravnavi vseh jezikov Evropske unije. Gre za to, da je treba dati tudi vsem Evropejkam in Evropejcem dostojanstvo in spoštovanje, ki si ga zaslužijo – v njihovem maternem jeziku,« je zaključila v pismu Cooku.
Pismo slovenske evroposlanke enemu izmed najbogatejših zemljanov je del njene pobude, ki jo je začela lansko jesen. Na multinacionalke Netflix, Disney+ in Prime je takrat naslovila pobude z namenom, da na svojih pretočnih vsebinah ponudijo vsebine v slovenskem jeziku oziroma slovenske podnapise. O jezikovni diskriminaciji nekaterih jezikov je spregovorila tudi v Evropskem parlamentu.
Za Netflix predrago
»Pri Disney+ so me prosili za več časa, da preverijo dogajanje znotraj lastnih internih oddelkov, ki se s tem ukvarjajo, preden me oziroma nas povabijo na sestanek. Prejšnji teden so mi sporočili, da se bomo sestali v teh dneh.« Se je pa že sestala s predstavniki Netflixa, kjer je dodatno razložila, zakaj je pomembno, da ponujajo tudi slovenske podnapise in vmesnik, a ponujeni odgovori z njihove strani je niso zadovoljili. »Trdijo, da zaenkrat v tem letu nimajo v načrtu t. i. lokalizacije v nobeni državi zaradi prevelikih stroškov, a to zame v tem okviru niti ni pomembno oziroma ni upravičen razlog. Navsezadnje nekateri ponudniki v Sloveniji ponujajo slovenske podnapise, poleg tega pa ne gre za morebitne stroške, temveč za spoštovanje jezika in obstoječe slovenske zakonodaje ter evropskih temeljnih pogodb.« Je pa Joveva vesela, da so pri Netflixu po srečanju že obstoječe podnapise drugih jezikov vključili kot možnost izbora po vsej EU, česar prej ni bilo. Pri Amazon Prime se na njene pobude zaenkrat niso odzvali.
Joveva je v pismu Cooku zapisala, da naprave Apple uporabljajo tudi mnogi starejši, ki tujih jezikov ne razumejo tako dobro, ali pa mlajši, ki jih še niso tako vešči, zato njihovih izdelkov ne izkoriščajo v polnosti.
Jovevi se pri tej pobudi za zdaj slovenski evroposlanci še niso pridružili. Pojasnila nam je, da jih glede tega tudi ni posebej nagovorila, a verjame, da večina njenih kolegov njeno pobudo podpira. »Po potrebi jih bom poskušala vključiti v naslednjih korakih, v okviru širše pobude, ki bi vključevala tudi evropske poslance tistih držav članic, ki se soočajo s podobno situacijo. Če omenjeni sestanki in pozivi z več evropskimi poslanci ne bodo dovolj oziroma se tega ne bo dalo rešiti na takšen način, bom poskušala z uradnimi zaslišanji predstavnikov teh podjetij na odboru za kulturo in izobraževanje, z morebitno revizijo obstoječe direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki bi bolj eksplicitno vključevala tudi te določbe, ali pa predlagala ločeno regulacijo na tem področju. V vsakem primeru se ne bom ustavila, dokler ta podjetja ne ponudijo storitev v slovenskem jeziku, saj je poleg same dostopnosti jezika za uporabnike to pomembno tudi zaradi jezikovne enakopravnosti, spoštovanja kulturne raznolikosti in ohranjanja identitete.«
