Tako je Irena Joveva v slovenščini okrcala šefa Appla: Razkrivamo vsebino pisma
Če ste med navdušenimi uporabniki platform Netflix, Disney+, Prime ali Appla, ste se gotovo kdaj vprašali, zakaj nam omenjene multinacionalke svojih pretočnih vsebin ne ponujajo v slovenskem jeziku oziroma s slovenskimi podnapisi. Odgovor na to vprašanje je začela minulo leto iskati tudi slovenska evropska poslanka Irena Joveva. Pisala je direktorjem omenjenih multinacionalk in na jezikovno diskriminacijo in kršenje slovenske zakonodaje opozorila tudi na plenarnem zasedanju v Evropskem parlamentu.
Od njene pobude je minilo že nekaj mesecev, zato smo preverili, kako uspešna je bila in kako so se multinacionalke odzvale na njene pobude. Povedala nam je, da je dala direktorjem namenoma nekoliko več časa, preden nadaljuje svojo iniciativo v razširjeni obliki. Z nekaterimi se je v tem času že dobila, z drugimi se bo v kratkem, tretji se niso odzvali.
»Pri Disney+ so me eksplicitno prosili za več časa, da preverijo dogajanje znotraj lastnih internih oddelkov, ki se s tem ukvarjajo, preden me oziroma nas povabijo na sestanek. Prejšnji teden so mi sporočili, da se bomo sestali v teh dneh,« nam je povedala.
»S predstavniki Netflixa sem imela sestanek kmalu po tem, ko sem jim poslala pismo, kjer sem jim dodatno razložila, zakaj je pomembno, da ponujajo tudi slovenske podnapise in vmesnik, a ponujeni odgovori z njihove strani zame niso bili zadovoljivi. Trdijo, da zaenkrat v tem letu nimajo v načrtu t. i. lokalizacije v nobeni državi zaradi prevelikih stroškov, a to zame v tem okviru niti ni pomembno oziroma ni upravičen razlog. Navsezadnje nekateri ponudniki v Sloveniji ponujajo slovenske podnapise, poleg tega pa ne gre za morebitne stroške, temveč za spoštovanje jezika in obstoječe slovenske zakonodaje ter evropskih temeljnih pogodb.« Je pa poslanka vesela, da je Netflix po srečanju že obstoječe podnapise drugih jezikov vključil kot možnost izbora po vsej EU, česar prej ni bilo. Dodala je, da se pri Amazon Prime zaenkrat na njeno pismo niso odzvali.
Pisala je Timu Cooku, šefu Appla
V teh dneh pa je Joveva pripravila pismo tudi za multinacionalko Apple. Pismo, ki ga je napisala v slovenščini, je naslovila kar na direktorja Tima Cooka in v njem opozorila, da glede na razširjenost in priljubljenost svojih izdelkov pri nas ne ponujajo slovenskega vmesnika. V pismu je najprej pohvalila podjetje, ker v okviru Apple TV+ ponuja pretočne vsebine tudi v slovenščini, in jih pozvala, naj to spoštovanje do slovensko govorečih razširijo tudi na vso ostalo ponudbo, ki jo imajo na slovenskem trgu.
»Vse akterje, tudi vaše podjetje, k uporabi slovenskega jezika v Republiki Sloveniji zavezuje 20. člen Zakona o javni rabi slovenščine, ki veleva, da mora 'v elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah biti omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis',« je zapisala in dodala, da gre pri tem, da naprave in operacijski sistemi podjetja Apple ne ponujajo vsebin v slovenskem jeziku, za kršenje zakonodaje glede slovenskega jezika. Pravi, da gre pri tem za jezikovno diskriminacijo in da je treba pred takšnimi nepoštenimi poslovnimi praksami varovati vse potrošnike.
Cooka je še opozorila, da naprave Apple uporabljajo mnogi starejši, ki tujih jezikov ne razumejo tako dobro, ali pa mlajši, ki še niso tako vešči tujih jezikov, zato njihovih izdelkov ne izkoriščajo v polnosti.
Cooka je prosila, naj uvedejo enoten pristop do vseh uradnih jezikov EU in naj brez izjem uvede možnost izbire slovenskega jezika na svojih napravah in operacijskih sistemih ter ponudi razširitve slovenskega jezika tudi na drugih področjih.
Zapisala je še, da »pri tem ni pomembno, ali obstaja zakonska zahteva po enakopravni obravnavi vseh jezikov Evropske unije. Gre za to, da je treba dati tudi vsem Evropejkam in Evropejcem dostojanstvo in spoštovanje, ki si ga zaslužijo – v njihovem maternem jeziku,« je zaključila v pismu.
Pravi, da se ne bo ustavila
Pri tej pobudi se ji slovenski evroposlanci še niso pridružili. Pojasnila nam je, da jih glede tega ni posebej nagovorila, a verjame, da večina njenih kolegov njeno pobudo podpira. »Po potrebi jih bom poskušala vključiti v naslednjih korakih, v okviru širše pobude, ki bi vključevala tudi evropske poslance tistih držav članic, ki se soočajo s podobno situacijo. Če omenjeni sestanki in pozivi z več evropskimi poslanci ne bodo dovolj oziroma se to ne bo dalo rešiti na takšen način, bom poskušala z uradnimi zaslišanji predstavnikov teh podjetij na odboru za kulturo in izobraževanje, morebitno revizijo obstoječe direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki bi bolj eksplicitno vključevala tudi te določbe, ali pa predlagala ločeno regulacijo na tem področju. V vsakem primeru se ne bom ustavila, dokler ta podjetja ne ponudijo storitev v slovenskem jeziku, saj je poleg dostopnosti jezika za uporabnike to pomembno tudi zaradi jezikovne enakopravnosti, spoštovanja kulturne raznolikosti in ohranjanja identitete.«
