Luka, Ilka in Tim s starši na vrh, nato slovo
Družinske zgodbe so v športu gonilo uspeha. Očetje in mame so pripravljeni vsakič znova žrtvovati svoj čas, lep kos družinskega proračuna, tudi svoje znanje, del življenja ali vsega, da bi sinu ali hčeri uspelo v športni karieri. Taka je bila tudi zgodba Ilke Štuhec in njene mame Darje Črnko. Skupaj sta obredli svet in pokazali, kaj zmoreta vražji Štajerki. Po vsaki operaciji in poškodbi se je Ilka vračala močnejša, dvakrat je postala svetovna prvakinja, v svetovnem pokalu pa zbrala 11 zmag. Darja Črnko je od leta 2009 skrbela za Ilkine smuči, s svojim znanjem je šokirala takrat pretežno moški svet serviserjev smuči. Pozneje je bila vodja ekipe, nazadnje tudi trenerka. Zdaj pa je tega nepreklicno konec! Ilka, stara je 33 let, se je pred svojo 16. sezono v svetovnem pokalu odločila, da nadaljuje kariero brez mame.
Čistka v ekipi
»Ko kot trener ali vodja ekipe izgubiš pozornost tekmovalca, je čas za spremembo. Z Ilko sva prišli do točke, ko se najina pogleda o tem, kako naprej, preveč razhajata. Ni se lahko posloviti. Doživeli smo marsikaj, osvojili skoraj vse, a kljub temu zdaj nimam občutka, da je delo opravljeno. Zgodijo pa se tudi stvari, na katere nimaš vpliva,« je med vrsticami Darja Črnko le potrdila, da ni odšla po lastni volji. »Mama je meni in ekipi dala vse in še več, za kar sem ji zdaj in ji bom večno hvaležna. Skupaj sva premikali meje in dokazali, da je vse mogoče. Njena strokovnost nikoli ni bila vprašljiva, a razhajanja v določenih pogledih so prevelika, da bi skupaj nadaljevali. Zdaj bova imeli čas in priložnost, da znova gradiva odnos mama-hči. Ta odnos se je v vseh teh letih profesionalnega sodelovanja v bistvu izgubil,« je tudi Ilka potrdila, da so razhajanja, a da mame ne želi izgubiti. Obenem je prekinila sodelovanje s trenerjem Natkom Zrnčičem Dimom in fizioterapevtko in kondicijsko trenerko Tino Kobale.
Zdaj bova imeli čas in priložnost, da znova gradiva odnos mama-hči. Ta odnos se je v vseh teh letih profesionalnega sodelovanja izgubil.
V sporu z mamo
S starši je tesno povezana tudi uspešna zgodba Luke Dončića. Leta 2013, ko je šel v Real, sta se mama Mirjam in oče Saša ločevala. Prej in potem pa sta vsak na svoj način skrbela za sina. Oče je bil tisti, ki ga je peljal na preizkušnjo v Turčijo in potem v Real, mama pa tista, ki je do 18. leta bdela nad njim in mu pomagala, to so bila leta, ko se v Lukovi bližini oče ni pojavljal. Pred dobrim letom in pol pa se je odnos Luke in mame ohladil, vzrok pa spor zaradi lastništva nad blagovno znamko Luka Doncic 7. Septembra 2022 so Dončićevi odvetniki sprožili postopek za prekinitev registracije blagovne znamke Luka Doncic 7, ki je bila v lasti njegove mame Mirjam. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Tudi v primeru Luke in njegove mame. Luka je umaknil svoje zahteve, Mirjam Poterbin pa se vnovič pojavlja na Dallasovih tekmah. Je pa v minulih dveh letih Luka poglobil in utrdil odnos z očetom.
Vsak dan moli zanj
Letos mineva 29 let, odkar sta Bogo Gajser in njegova tedanja partnerica ostala brez dveletnega sina Žana. Na dirkališču ga je povozil prav svojčas uspešni motokrosist Bogo, ko je dvoletnik pritekel na progo ... Bogo je kljub tragediji dirkal naprej, leta 1996 se je rodil sin Tim, ki je tudi po očetovi zaslugi do danes šestkrat postal svetovni prvak, dvakrat evropski. Tja do leta 2019 je bil Bogo alfa in omega Timove ekipe, potem pa se je Tim osamosvojil, Bogo je bil vse manj prisoten na tekmah, oče in sin sta se razšla tudi poslovno. Bogo pa je tistikrat dejal, da še vedno vsak dan moli za sina.
Nič več oče in sin
»Sodelovanje očeta in sina ima pluse in minuse. Plus je to, da imava rada isti šport, to je košarka. Sani je hodil z mano in se učil, potem pa tudi sam začel trenirati. O košarki smo ves čas govorili tudi doma. Sam sem bil vedno tisti, ki je opozarjal na napake in poteze, ki bi jih sin lahko naredil drugače. Kaj bi ga hvalil, potem bi bil on zadovoljen, napredoval pa ne bi. Vedno sem ga učil, da za njegove slabše igre ni kriv trener, ampak on sam. Jezen je bil name, ker nisem bil nikoli zadovoljen. Žena je potem gladila odnos med nama, a dala jasno vedeti, da imam prav. Skozi košarko sva s Sanijem izgubila odnos oče-sin, postal je odnos trener-igralec, ni bilo lahko,« se sodelovanja s sinom spominja košarkarski trener Memi Bečirovič. Danes je njegov sin Sani direktor v atenskem Panathinaikosu, njun odnos pa dober in spoštljiv. Sani in Memi sta leta 2010 združila moči v košarkarski reprezentanci, ko je Slovenija igrala na svetovnem prvenstvu v Turčiji. »Težko je bilo, speljala sva, a sva rekla, da je to prvič in zadnjič. Težko je bilo prenesti vse, predvsem neupravičene pritiske. Češ da je Sani privilegiran. Potem je še Beno Udrih odpovedal nastop, pa je bilo pritiskov še več. Takrat sta prednost v ekipi dobila Goran Dragić in Jaka Lakovič, Sani je prihajal s klopi. Na vse sem moral paziti,« se Memi ozre na prvenstvo v Turčiji.
Pritiski popustijo na tujem
Družinsko zgodbo piše tudi kajtar Toni Vodišek, ki bo letos eden od slovenskih adutov na olimpijskih igrah v Parizu. Kajta tudi njegova sestra Marina, nad projektom bdi oče Rajko. Robert Mastnak je nepogrešljiv del kariere deskarja Tima Mastnaka. Je oče, trener, serviser, voznik, kuhar, motivator. Tim je družinski trud poplačal s srebrom na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2022.
Nogometaš Luka Zahovič od leta 2020 uspešno igra na Poljskem, pred tem je bil član Maribora. Tudi v časih, ko je bil športni direktor njegov oče Zlatko Zahovič. Tako Zlatku kot Luki ni bilo lahko, Luka je pred časom priznal, da se je soočal z velikimi pritiski, ki pa so popustili, ko se je preselil na tuje.
Družinskih zgodb ne manjka niti v rokometu. Leta 2016 je Zagorje do naslova rokometnih državnih prvakinj popeljal trener Bojan Voglar, v ekipi je bila tudi njegova hči Kaja, danes žena košarkarja Gregorja Hrovata.
