Terna: Marjan si bo s tisočakom kupil novo čelado

Marjan Rojs iz Benedikta je vidno presrečen in presenečen v roke vzel nagrado in kar nekoliko nejeverno pogledal zapisano številko na simboličnem čeku: 1000 evrov. »Toliko denarja ne zaslužiš kar tako na lahek način,« je poudaril možakar, ki smo mu nagrado podelili kar pred vhodom v njegovo podjetje.

Priznal je, da kaj dosti sreče z igrami na srečo doslej v življenju ni imel: »Tu in tam je zadela kakšna srečka, ki sem jo kupil, a to je bilo tudi vse. Ko obiščem pošto, izpolnim kakšen listek za loto, a doslej zmeraj zaman.« Slikovito nam je nato opisal dan minulega tedna, ko je podrgnil po polju naše nagradne igre Terna in se zatem razveselil nagrade: »Delal sem do štirih popoldne in običajno je tako, da ob mojem prihodu domov že sin pregleda izvod časopisa in podrgne tudi polje za nagradno igro.« A tokrat je bilo vse drugače. 1000 evrov ne zaslužiš kar tako, na lahek način.

Strastni motorist Marjan je po službi obiskal sosedo, in ko se je vračal k svoji hiši v Benediktu, je videl, da iz poštnega nabiralnika visijo reklame. »Med drugo pošto je bil izvod Novic. Prijel sem jih, podrgnil in bil presrečen nad dobitkom,« nam je razlagal 57-letnik, ki je že več kot pet let naročnik Slovenskih novic. »Ali bi sin pobral nagrado, če bi on podrgnil?« nas je zanimalo, a je Marjan le odkimal. »Enako bi bilo, kot je zdaj. A seveda bo tudi sin dobil del nagrade.«

Nagradne igre Terna še zdaleč ni konec

Običajno sin podrgne polje nagradne igre, tokrat je čast pripadla Marjanu. Možakar, ki v lenarški tovarni dela že vrsto let in se je že preizkusil tako kot delovodja kot tudi vzdrževalec, ima jasno idejo, kako bo denar iz nagrade zapravil: »Sem strasten motorist. Moja sedanja čelada je že nekoliko dotrajana in izdelana je bila že tudi pred nekaj leti. Novejše imajo vizir na preklop in mislim, da si bom takšno, moderno zdaj lahko omislil.«

Pol ure, kolikor Marjanu pripada za malico, je bilo hitro naokrog. A brez zasluženega okrepčila vseeno ni ostal. Odhitel je v tovarniško menzo, v slovo pa zavpil: »Ne bi rad ostal brez. Kuharice nam vsak dan pripravijo štiri ali pet različnih malic, ne moremo se pritoževati.« Ko smo odhajali z dvorišča tovarne, pa nas je iz vratarnice nagovorila prijazna vratarka: »A zame pa niste prinesli nagrade? Pa sem jaz že od vsega začetka vaša naročnica!« V uteho njej in drugim, ki še niste imeli srečne roke, povejmo – nagradne igre Terna še zdaleč ni konec!

Do Gorice in nazaj;

Da je Marjan Rojs zares strasten voznik dvokolesnikov, nam je potrdil tudi, ko smo ga povprašali, kam bo vodila njegova naslednja tura z motorjem. »Uf, tega pa še ne vem. Jezersko? Morda pa res. Rad skupaj s svojimi prijatelji zajadramo na kakšen izlet. Nazadnje smo bili v Novi Gorici. Dvodnevni izlet, 250 kilometrov v vsako stran. Naporno, a hkrati prečudovita izkušnja,« nam je razkril 57-letnik.