STRES

Manj stresa, daljše življenje

Objavljeno 15. julij 2020 14.02 | Posodobljeno 15. julij 2020 14.02 | Piše: N. Z.

Kako močan je, je odvisno od številnih dejavnikov; naredite si načrt dela in poskrbite za pravilno dihanje.

Se znate spopadati s stresom? FOTO: Kaipong/Getty Images
Koliko smo pod stresom, vpliva na to, kako dolgo bomo živeli, kažejo podatki nove raziskave. Več kot 38.000 odraslih Fincev se spopada s kroničnim in hudim stresom, ki je povezan z nižjo življenjsko dobo, in sicer za dve leti, tako pri moških kot pri ženskah. Bolj kot kadar koli je dandanes pomembno poiskati načine za spopadanje z napetostjo, stresom, pritiskom, zlasti po pomladi, kakršno smo doživljali letos.

image
Tehnika globokega dihanja je preprosta. FOTO: Yolya/Getty Images
In kako se najbolje spopademo s stresom? Če nimamo strukture v življenju, rutine, načrta, če hočete, vsega postane preveč in z vsem se le stežka spopadamo. Najbolje si je narediti delovni načrt, in to za ves teden, zlasti če še vedno (občasno) delate od doma in obenem skrbite še za otroke. Določite si čas za delo, čas za kosilo, pa tistega za počitek, gospodinjska opravila, otroke in družino, športno aktivnost in tudi čas, ki ga boste preživeli pred televizorjem ali ob knjigi.

Pomembno je, da ste prisotni v trenutku. Meditacija je super orodje za sproščanje in blažitev stresa, a ni za vsakogar. Poskušajte najti trenutke v dnevu, ko boste zares čuječi. Ko ste na sprehodu, na primer, se opomnite in zaznavajte okolico, opazite naravo, drevesa, grmičevje. Čuječnosti namenite 20–30 minut v dnevu, te minute lahko razdelite na ves dan, denimo nekaj minut ob kosilu, nekaj med že omenjenim sprehodom in podobno.

image
Poiščite svoj način sproščanja. FOTO: Ebstock/Getty Images
Nič ni hudega, če ne morete v park ali ob obalo. Svoj zen lahko najdete tudi doma, poiščite prostor, kjer se boste lahko sprostili, potegnite iz omar družabne igre, na primer, če imate vrt, pa lahko otrokom uprizorite lov na zaklad. Spremenite svoj dom v igralnico, zadovoljni boste vi in otroci.

Vse več medicinskih raziskav kaže na povezavo med dihanjem in boljšim imunskim sistemom, boljšim spancem, emocionalnim zdravjem, prebavo in podobno. Tistim, ki trpijo zaradi stresa in tudi anksioznosti, lahko pomaga tudi globoko dihanje. Tehnika globokega dihanja je preprosta in brezplačna, vadite jo lahko večkrat na dan. Udobno sedite, hrbtenica naj bo naravnost, brada poravnana s tlemi.

Meditacija je super orodje za sproščanje in blažitev stresa, a ni za vsakogar.

Eno dlan položite na trebuh, drugo na srce, zaprite oči. Ko vdihnete, občutite, kako se vam trebuh polni kot balon. Ko izdihnete, občutite, kako se trebuh sprosti; izdih naj bo daljši kot vdih. Tako naredite od pet- do desetkrat; dihanje naj bo počasno, umirjeno. Z vsakim izdihom si zamislite, kako se nečemu prepustite. Tehniko lahko uporabljate večkrat na dan, vsekakor v trenutkih, ko ste pod stresom, v strahu, tesnobni, tudi pred spanjem. 




Deli s prijatelji