ZA ZIMO

Ni zime brez brstičnega ohrovta in zelja

Kmalu bomo začeli razmišljati o pridelku, ki ga bomo uživali prihodnjo zimo; sadike bomo na prosto prenašali od aprila do junija.
Fotografija: Brstični ohrovt pobiramo vso zimo, do konca februarja. FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Brstični ohrovt pobiramo vso zimo, do konca februarja. FOTO: Guliver/Getty Images

Po prazničnih dneh, v katerih smo si privoščili obilje jedi in pregreh, se prileže zimska zelenjava. Nekatero najdemo na vrtu, drugo v kleti ali shrambi ali pa se odpravimo na tržnico.

Brstični ohrovt pobiramo vso zimo, do konca februarja. FOTO: Guliver/Getty Images
Brstični ohrovt pobiramo vso zimo, do konca februarja. FOTO: Guliver/Getty Images

Skrbni vrtnarji imajo na vrtu vsaj kakšno sadiko brstičnega ohrovta, ki je značilna zelenjava hladnih zimskih dni. Če malce pokukamo po vrtovih, lahko vidimo visoke grmiče z majhnimi brstiči, ki spominjajo na drobne zeljne glave, z ohrovtom pa jih druži le ime. Brstični ohrovt lahko brez skrbi pustimo na vrtu vso zimo oziroma dokler ga ne porabimo, običajno do konca februarja.

Potem pa že lahko začnemo razmišljati o pridelku za prihodnjo sezono, saj lahko že zgodaj spomladi začnemo vzgajati sadike. Marca in aprila je najboljši čas, da semena brstičnega ohrovta posejemo v zaprtem prostoru, najboljši čas za presajanje na prosto je junija. Sicer ga lahko od aprila sejemo tudi neposredno na prosto. Ker zraste v zelo veliko rastlino, potrebuje veliko prostora, zato ga sadimo na razdalji najmanj pol metra, tako v vrsti kot med vrstami. Povprečni uporabniki imajo dovolj eno rastlino na osebo.


Preden bo brstični ohrovt zrasel, bo dovolj časa, da na vmesni prostor, ki ga ni tako malo, posadimo drugo zelenjavo, dobro se obnesejo na primer špinača in blitva ter fižol, grah, leča in čičerika, dobro bo uspeval tudi skupaj s krompirjem. Nikar ga ne sadimo v bližino jagod, paradižnika in čebule. Ne pozabimo na kolobar, kajti ne smemo ga saditi tja, kjer so prej rasli kapusnice, paradižnik in buče.

Zelje lahko v zaščitenem prostoru sejemo že februarja. FOTO: Guliver/Getty Images
Zelje lahko v zaščitenem prostoru sejemo že februarja. FOTO: Guliver/Getty Images

V zaščiten prostor lahko že februarja sejemo še eno kapusnico, to je zelje, ki prav tako velja za eno najboljših zimskih vrtnin. Kali že pri petih stopinjah, sadike pa prenesejo tudi precej nižje temperature, celo pod ničlo, zato njihova vzgoja ni preveč zahtevna. Podobno kot brstični ohrovt potrebuje veliko prostora, zato naj bo razdalja med vrstami in rastlinami okoli pol metra. Če bodo sadike preveč skupaj, zelje ne bo moglo razviti velikih glav, poleg tega pa bodo v gneči odlične razmere za razvoj bolezni.

Sicer pa tudi pozimi velja, da uživajmo sezonsko zelenjavo.


Poleg kapusnic so to denimo še korenje, radič, motovilec, cvetača, por, zelena, čebula, brokoli pa seveda repa in pesa. Če je le mogoče, v trgovini ali na tržnici izberimo slovenske pridelke, pa ne zato, ker Španci ali Nizozemci ne bi znali pridelati dobre zelenjave, temveč zato, ker dolg transport zahteva uporabo fitofarmacevtskih sredstev, da bi zelenjava ostala sveža. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije