Ohladitve so lahko usodne

To velja zlasti za nežne rastlinice, zato je potrebna previdnost pri izbiri tistih, ki jih sadimo na prosto.
Fotografija: Rastline sadimo na prosto, ko je dovolj toplo.
Odpri galerijo
Rastline sadimo na prosto, ko je dovolj toplo.

April pregovorno prinaša ogromno vremenske muhavosti. Letos je že v nekaj dneh pokazal vso svojo raznolikost, od hladu in slane do vetra, snega in toplote. Prinesel je celo pozebo. Zgodnji fenološki razvoj rastlin nas je razveseljeval, vendar je v minulem tednu udaril še en val hladnih juter in povzročil pozebo. Jutra tudi v tem tednu še ostajajo hladna, podnevi pa se temperature dvigujejo.

Po odprtju trgovin s sadikami se bo delo na vrtovih še okrepilo, vendar je potrebna previdnost pri izbiri rastlin, ki jih sadimo na prosto. Rastline imajo različne potrebe po toploti, da lahko začnejo rasti. Pri tem kot vsako leto svetujemo, da ne silimo prezgodaj v tla s sadikami ali semeni. Treba je spremljati vremensko napoved in stanje temperature tal. Slednje so močno odvisne od nihanja temperature zraka, nanje pa vplivajo tudi tip in vlažnost tal, lega, rastlinska odeja, spreminjajo se tudi z globino talnega profila. V prvi polovici marca, ko so se najvišje dnevne temperature zraka v posameznih dneh prezgodaj vrtele okoli 20 °C, so se tla v globini 5 cm čez dan ogrela od 14 do 16 °C, v globini 30 cm se je temperatura gibala med 7 in 9 °C. Potem ko se je ohladilo, so najvišje dnevne temperature padle za več kot 10 °C, torej so bile le še okoli 5 °C in manj. V zadnjih dneh, to je v prvi dekadi aprila, se je temperatura tal v osrednji Sloveniji približala 10 °C, na Goriškem 15 °C. Vsaka rastlina oziroma njeno seme ima za kalitev in vznik svoje toplotne zahteve, od njih je odvisno, kako hitro po setvi bomo lahko ugledali vznikle rastlinice.

Koliko časa kali seme?

Nekatere zelenjadnice kalijo že pri razmeroma nizki temperaturi tal, kolerabica na primer že pri okoli od 1 do 3 °C. Kako hitro bo vzklila, je odvisno od temperature; če je ta okrog 5 °C, bo seme kalilo 30 dni, če pa je 20 °C, lahko vzkali že v petih dneh.
Prozorna folija dobro prepušča toploto, korenine bolje rastejo pod rjavo. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Prozorna folija dobro prepušča toploto, korenine bolje rastejo pod rjavo. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Podobno velja za druge zelenjadnice in poljščine. Krompir sadimo, ko se tla ogrejejo na 8 °C. Kot smo občutili zadnje dni, je toplo vreme v tem času lahko varljivo, saj so ohladitve še mogoče in za nežne rastlinice lahko usodne. Primerna temperatura tal ne sproži le kalitve semen, je tudi pomemben dejavnik v kemiji tal. Ta vključuje sproščanje mineralnih hranil. Dodatno se tla segrevajo, če jih pokrijemo s folijo. Prozorna dobro prepušča toploto, korenine pa bolje rastejo pod rjavo. Pod prozorno podnevi naraste temperatura tal za od 2 do 10 °C, kar je odvisno od letnega časa, vrste tal, osončenosti in vlažnosti zemlje. Temperaturo tal dvignemo tudi s tkaninami, koprenami, ki jih uporabljamo za zgodnejši pridelek oziroma zaščito vrtnin pred mrazom.

Reke manj vodnate

Ob toplih dneh, ki prihajajo, bo treba rastline primerno oskrbovati z vodo. Dežja žal ni bilo dovolj. Po vsej Sloveniji velja velika požarna ogroženosti naravnega okolja. Po podatkih hidrologov Arsa so bile v prvih treh mesecih letošnjega leta reke v celoti za okoli 30 odstotkov manj vodnate kot običajno. Porazdeljenost vodnatosti je prostorsko dokaj raznolika; reke so bile bolj vodnate na zahodu, manj na vzhodu, kjer so bile nekatere le pol toliko vodnate kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Vodnatost je bila majhna predvsem januarja in februarja, nato pa so reke v začetku marca na zahodu narasle in celotna vodnatost se je kljub kasnejšemu ponovnemu upadanju rek v marcu povečala. Januar in februar sta si bila sicer hidrološko dokaj podobna, kar izkazujejo tudi značilni pretoki. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije