GOBE
Parazitske glive
Mraznice oziroma štorovke lahko v gozdovih povzročijo veliko škodo, ne napadejo le dreves, ampak tudi druge rastline; užitne so, če jih dovolj dolgo kuhamo.
Odpri galerijo
Sivorumena mraznica, odrasla goba FOTOGRAFIJE: Ana Ivanovič
Pred dnevi so začele rasti štorovke oziroma mraznice, predvsem sivorumene in črnomekinaste mraznice (Armillaria mellea in Armillaria ostoyae). Mraznice oziroma štorovke so parazitske glive in lahko v gozdovih povzročijo ogromno škodo. Drevo, ki ga je napadla ta goba, je po navadi obsojeno na smrt. Niso pa omejene le na drevesa, vrtnarji vedo povedati, da napadejo tudi druge rastline.
Sivorumeno mraznico, ki pravkar raste, je leta 1790 prvič opisal danski mikolog Martin Vahl in jo poimenoval Agaricus mellea. Leta 1871 jo je nemški mikolog Paul Kummer uvrstil v današnji rod in njeno znanstveno ime je postalo Armillaria mellea. Pridevnik mellea pomeni medena, a se ne nanaša na sladkost gobe, ampak rumenkasto barvo klobuka. V Ameriki jo pogosto imenujejo medena goba.
Klobuk ima premer do 10 cm, je najprej polkrožen, celo stožčast, z rahlo grbico, nato se odpre in zravna. Je sivo rumene barve, proti vrhu temena so vidne temne luskice, ki se zlahka odstranijo. Lističi so precej gosti, mladi beli, v starosti postanejo rjavkasti in lisasti.
Bet je do 15 cm visok, vlaknast, proti dnišču debelejši in z močnim obročkom pod lističi. Meso je belo, prijetnega vonja in nekoliko grenko. Goba je surova strupena, prekuhana pa užitna. Najboljša je vložena v kis. Raste jeseni v velikih šopih na koreninah sadnega in drugega drevja.
Druga, ki tudi pravkar raste, je črnomekinasta mraznica, Armillaria ostoyae. V Oregonu v ZDA raste 2400 let stara velikanka te vrste, ki zajema 2200 hektarjev površine in počasi ubija drevesa in gozd. To je največji živi organizem na svetu. To vrsto je leta 1970 opisal Charles Louis Romagnesi in jo poimenoval Armillariella ostoyae. V sedanji rod jo je 1973. preselil češki mikolog Josef Herink. Klobuk ima premer do 7 cm, je prav tako najprej polkrožen, nato pa se zravna. Je rjavkaste barve s temnimi luskami na rahlo grbastem temenu.
Trosovnica s srednje gostimi lističi je najprej bela, nato postaja vse bolj rjavkasta in je v starosti precej temna. Bet je do 12 cm visok, valjaste oblike, proti dnišču rahlo odebeljen in podobne barve kot klobuk. Na betu je bel obroček, ki je rjavo obrobljen in včasih rumeno kosmičast. Meso je belkaste barve, kasneje postane rjavo, prijetnega vonja in rahlo grenkega okusa. Raste v šopih kot parazit na štorih in koreninah večinoma iglastega drevja. Goba je pogojno užitna, surova ali premalo kuhana je lahko škodljiva. Je pa okusna in cenjena predvsem za vlaganje v kis.
Na splošno so štorovke oziroma mraznice užitne, če so pravilno in dovolj dolgo kuhane. Kuhamo jih 10 minut, vodo odlijemo, nato pa jih pripravljamo kot druge gobe. Ljudem z občutljivim želodcem lahko povzročijo prebavne težave, zato na splošno velja, da se štorovk ne najemo preveč.
Ja, letos je letina gob res dobra in ob milem vremenu in dokaj dovolj veliki vlagi jih bomo, vsaj videti je tako, nabirali še nekaj časa. Zdaj bodo aktualne poznojesenske gobe, kot so razne kolobarnice, livke, zajčki, niti črni in borovi gobani ne bi bili nobena redkost. In ne pozabite nabirati le tistih vrst, ki jih sami dobro poznate!
Črnomekinasta mraznica
Sivorumeno mraznico, ki pravkar raste, je leta 1790 prvič opisal danski mikolog Martin Vahl in jo poimenoval Agaricus mellea. Leta 1871 jo je nemški mikolog Paul Kummer uvrstil v današnji rod in njeno znanstveno ime je postalo Armillaria mellea. Pridevnik mellea pomeni medena, a se ne nanaša na sladkost gobe, ampak rumenkasto barvo klobuka. V Ameriki jo pogosto imenujejo medena goba.
Najprej strupena, potem užitna
Klobuk ima premer do 10 cm, je najprej polkrožen, celo stožčast, z rahlo grbico, nato se odpre in zravna. Je sivo rumene barve, proti vrhu temena so vidne temne luskice, ki se zlahka odstranijo. Lističi so precej gosti, mladi beli, v starosti postanejo rjavkasti in lisasti.
Lističi radi hitro porjavijo.
Bet je do 15 cm visok, vlaknast, proti dnišču debelejši in z močnim obročkom pod lističi. Meso je belo, prijetnega vonja in nekoliko grenko. Goba je surova strupena, prekuhana pa užitna. Najboljša je vložena v kis. Raste jeseni v velikih šopih na koreninah sadnega in drugega drevja.
Vložena v kis
Druga, ki tudi pravkar raste, je črnomekinasta mraznica, Armillaria ostoyae. V Oregonu v ZDA raste 2400 let stara velikanka te vrste, ki zajema 2200 hektarjev površine in počasi ubija drevesa in gozd. To je največji živi organizem na svetu. To vrsto je leta 1970 opisal Charles Louis Romagnesi in jo poimenoval Armillariella ostoyae. V sedanji rod jo je 1973. preselil češki mikolog Josef Herink. Klobuk ima premer do 7 cm, je prav tako najprej polkrožen, nato pa se zravna. Je rjavkaste barve s temnimi luskami na rahlo grbastem temenu.
Kuhamo jih deset minut, potem pa jih pripravljamo kot druge gobe.
Trosovnica s srednje gostimi lističi je najprej bela, nato postaja vse bolj rjavkasta in je v starosti precej temna. Bet je do 12 cm visok, valjaste oblike, proti dnišču rahlo odebeljen in podobne barve kot klobuk. Na betu je bel obroček, ki je rjavo obrobljen in včasih rumeno kosmičast. Meso je belkaste barve, kasneje postane rjavo, prijetnega vonja in rahlo grenkega okusa. Raste v šopih kot parazit na štorih in koreninah večinoma iglastega drevja. Goba je pogojno užitna, surova ali premalo kuhana je lahko škodljiva. Je pa okusna in cenjena predvsem za vlaganje v kis.
Sivorumena mraznica, odrasla goba FOTOGRAFIJE: Ana Ivanovič
Na splošno so štorovke oziroma mraznice užitne, če so pravilno in dovolj dolgo kuhane. Kuhamo jih 10 minut, vodo odlijemo, nato pa jih pripravljamo kot druge gobe. Ljudem z občutljivim želodcem lahko povzročijo prebavne težave, zato na splošno velja, da se štorovk ne najemo preveč.
Štorovke imajo bioluminiscentno lastnost, kar pomeni, da se v temi svetijo.
Ja, letos je letina gob res dobra in ob milem vremenu in dokaj dovolj veliki vlagi jih bomo, vsaj videti je tako, nabirali še nekaj časa. Zdaj bodo aktualne poznojesenske gobe, kot so razne kolobarnice, livke, zajčki, niti črni in borovi gobani ne bi bili nobena redkost. In ne pozabite nabirati le tistih vrst, ki jih sami dobro poznate!
