Šum na srcu jo je izdal

Šport je bil Anamariji Lampič položen že v zibelko, kajti oče Janez je bil kolesar, leta 1984 je nastopil na poletnih olimpijskih igrah v Los Angelesu (zdaj dela kot varnostnik v nakupovalnem centru), mama Anka, do nedavnega šivilja, zdaj pa dela v tovarni v Škofji Loki, je navdušena alpinistka in plezalka. Zato ni čudno, da sta vse tri otroke usmerila v šport, natančneje tek na smučeh. Prvi je začel Janez, nato še Anamarija in Tinkara.

»Gibanje imam v genih. Starši so naju z leto in pol mlajšim bratom Janezom že zgodaj navajali na gibanje. Poleti smo vsak konec tedna šli na izlet v gore, pozimi pa smučat. Če sva bila pridna, smo šli še na pico in v bazen,« se spominja 24-letnica iz Valburge. V tek na smučeh se je zaljubila že v prvem razredu osnovne šole. Dekle, ki je na šoli predstavljalo tek na smučeh, jo je prepričalo, da je to idealen šport, saj je rada zunaj, obožuje sneg in zimo. Na začetku je šlo bolj počasi, nato pa čedalje bolj resno. Njena vzornica je bila Petra Majdič, ki ji je po zmagi na eni od tekem v mlajših kategorijah podarila ogrevalo, ki ga hrani še danes. Anamarija je zamenjala kar precej trenerjev, vsakega pa je do potankosti ubogala in storila, kar so zahtevali, saj je vedela, da bo uspeh prej ali slej prišel.

Zato pa je bil toliko hujši šok, ko so ji pred štirimi leti zdravniki odkrili šum na srcu, ki je napovedoval celo najhujše – da se bo morala posloviti od treningov in tekem. Prestati je morala tri boleče in zelo neprijetne operacije, od zdravnikov je celo slišala, da morda nikoli več ne bo smela tekmovati.

»Z mano ni bilo nekaj zelo narobe, šlo je za aritmijo, ki se na srečo ni pojavljala med treningi, saj mi je srce poskočilo v mirovanju. Šla sem na pregled in ugotovili so, da je potrebna operacija. Ta pa poteka tako, da ti gredo prek dimelj s cevko do srca in ti žgejo celice, ki povzročajo aritmijo, moraš pa ležati pet ur povsem pri miru, kar ni ravno prijetno. Ko sem šla tretjič na operacijo, sem rekla, da ne grem več,« se spominja. Na srečo si je povsem opomogla in se znova lotila napornih treningov. Ves čas so ji v veliko podporo njeni domači.

S fantom po svetu

Z bratom Janezom sta si bila kot majhna velikokrat v laseh, še večkrat pa sta kakšno ušpičila. Vesela je, ker mu lahko zaupa in jo razume, saj se ukvarja z istim športom. Sedem let pa je njena velika podpora postavni Logatčan Boštjan Klavžar. »Tudi on je bil včasih tekač, zato me razume in se zaveda, koliko je treba garati za uspehe. Velikokrat gre z mano na treninge, sicer pa kot trener dela z mladimi. Vesela sem, da imava oba veselje do športa,« pove Anamarija, ki predah po koncu sezone rada izkoristi za potovanja. Oba z Boštjanom sta navdušena popotnika, najraje se potepata z nahrbtniki. Bila sta v Maroku, na Portugalskem, v Mehiki, lansko poletje sta preživela v Aziji, na Filipinih, kjer sta uživala tudi na sloviti plaži Boracay. Zdaj je dopust le še bled spomin, kajti do konca sezone jo čaka še kar veliko napornih tekem. Potem bosta z Boštjanom znova razmišljala, kam si bosta šla oddahnit. Delala pa bosta tudi načrte za naprej, morda celo za selitev pod skupno streho. Želita si osamosvojiti in si nekoč ustvariti družino.