NAJBOLJŠA PREHRANA

To je 5 najbolj priljubljenih prehranskih režimov na svetu. Kateri je pravi za vas

V današnjem času obstaja nešteto različnih prehranskih režimov, vendar je teh pet med najbolj priljubljenimi na svetu.
Fotografija: Vsak prehranski režim ima svoje prednosti in slabosti. FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
Vsak prehranski režim ima svoje prednosti in slabosti. FOTO: Getty Images

Najbolj priljubljeni prehranski režimi? Kaj to pomeni? Prehranski režim pomeni način prehranjevanja, ki ima določen vzorec, sestavo in časovni razpored uživanja hrane. Gre za organiziran način prehranjevanja, ki je lahko prilagojen posameznikovim potrebam, zdravstvenim ciljem ali življenjskemu slogu.

Vrste prehranskih režimov so: Zdravstveni prehranski režimi – prilagojeni specifičnim zdravstvenim stanjem, kot so sladkorna bolezen, celiakija ali visok krvni tlak.

Dietni prehranski režimi – namenjeni hujšanju ali pridobivanju telesne mase (npr. keto dieta, mediteranska dieta, intermittent fasting – občasno postenje). Etnično in kulturno pogojeni režimi – npr. tradicionalna azijska prehrana, mediteranska prehrana.

Etnično-moralni režimi – npr. vegetarijanstvo, veganstvo, prehrana brez živalskih proizvodov. Športni prehranski režimi – prilagojeni aktivnim posameznikom ali profesionalnim športnikom.

Versko pogojeni režimi – npr. halal prehrana pri muslimanih, košer prehrana pri Judih, postni režimi v različnih religijah.

Prehranski režim je pomemben za zdravje, počutje in energijsko ravnovesje, saj lahko vpliva na metabolizem, imunski sistem ter splošno kakovost življenja.

To je pet najbolj priljubljenih prehranskih režimov na svetu:
image_alt
Štiri največje zmote o čokoladi. Ne, zaradi čokolade ne dobite mozoljev in tudi zredili se ne boste

Mediteranska prehrana

Ljudje, ki živijo v državah ob Sredozemskem morju, večinoma prakticirajo tako imenovano mediteransko prehrano.

Ker gre za način prehranjevanja in ne za dieto, katere cilj je hujšanje, si lahko mediteranski jedilnik sestavite sami, glede na svoje potrebe.

Mediteranska prehrana pomeni uživanje sadja, zelenjave, polnozrnatih žit, stročnic, oreščkov, oljčnega olja ter aromatičnih zelišč in začimb. Ribe in morski sadeži so na jedilniku vsaj nekajkrat tedensko, perutnina, jajca, sir in jogurt pa so dovoljeni v zmernih količinah.

Odsvetujejo uživanje industrijsko predelanih ogljikovih hidratov, rdečega mesa, mesnih izdelkov in transmaščob. Dovoljeno je tudi pitje rdečega vina, vendar v zmernih količinah.

Ta način prehranjevanja prinaša številne zdravstvene koristi, tudi izgubo telesne teže, izboljšanjem zdravja srca in možganov, preprečevanjem raka ter nadzorom in preprečevanjem sladkorne bolezni.

Lani je bila mediteranska prehrana že sedmo leto zapored razglašena za najboljši način prehranjevanja po oceni revije U.S. News & World Report. Za seboj je pustila prehranski režim DASH, MIND, dieto klinike Mayo in fleksitarijansko prehrano.

Vegetarijanska prehrana

Vegetarijanski način prehranjevanja temelji predvsem na rastlinski prehrani. Za razliko od veganske prehrane je pri vegetarijanstvu dovoljeno uživanje jajc in mlečnih izdelkov.

Obstajajo tri glavne vrste vegetarijanske prehrane:

  • Lakto-ovo-vegetarijanci se izogibajo mesu in ribam, vendar uživajo mlečne izdelke in jajca.
  • Lakto-vegetarijanci uživajo mlečne izdelke, ne pa jajc.
  • Ovo-vegetarijanci uživajo jajca, ne pa mlečnih izdelkov.

image_alt
Defibrilator tudi pri smučinah v Ratečah

Če se odločite za ta način prehranjevanja, bodite pozorni na zadosten vnos rastlinskih beljakovin, ki jih najdemo predvsem v stročnicah, kot so fižol, čičerika, stročji fižol, leča in grah.

Vegetarijanska prehrana lahko pozitivno vpliva na zdravje srca in ožilja, pomaga pri zniževanju ravni holesterola in krvnega tlaka ter prispeva k uravnavanju telesne teže.

Keto dieta

V zadnjem času je keto dieta postala izjemno priljubljena. Osnovna načela vključujejo visok vnos maščob (75 %), zmeren vnos beljakovin (20 %) in zelo nizek vnos ogljikovih hidratov (5 %). Ta način prehrane lahko pomaga pri hitri izgubi telesne teže, saj zmanjša zaloge glikogena in vode v telesu.

Z zmanjšanim vnosom ogljikovih hidratov in povečanim vnosom maščob telo vstopi v stanje ketoze. Ketoza je naravni presnovni proces, pri katerem telo proizvaja ketonska telesca iz maščob in jih uporablja kot vir energije namesto glukoze.

Da bi dosegli ketozo, je treba iz prehrane izločiti določena živila, kot so žita, sladkarije, sladke pijače in sokovi, ter omejiti vnos stročnic, krompirja in sadja.

Keto dieta lahko izboljša občutljivost na inzulin in zmanjša tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 ter debelost.

Vendar pa lahko povzroči tudi neželene učinke, kot so glavoboli, utrujenost, zaprtje, povišan holesterol in slab zadah – ti običajno izzvenijo v nekaj dneh ali tednih.

Ljudje, ki jemljejo zdravila za uravnavanje krvnega sladkorja, se morajo pred prehodom na keto dieto posvetovati z zdravnikom, saj lahko ta način prehranjevanja zmanjša potrebo po zdravilih.

Fleksitarijanska prehrana

Izraz fleksitarijanec je sestavljen iz besed fleksibilen in vegetarijanec. Ta prehranski režim je oblika vegetarijanske prehrane, ki občasno dovoljuje uživanje rib in mesa. Na ta način lahko povečate vnos rastlinske hrane in zmanjšate vnos živalske hrane.

Fleksitarijanska prehrana ima pet glavnih skupin živil:

  • nemastne beljakovine (stročnice in jajca),
  • sadje in zelenjavo,
  • polnozrnata žita,
  • mlečne izdelke,
  • začimbe in zelišča.

Z večjim vnosom rastlinske hrane in manjšim uživanjem živalskih izdelkov lahko spodbudite izgubo telesne teže, izboljšate zdravje srca in zmanjšate tveganje za nastanek sladkorne bolezni.

image_alt
Ste vedeli, da kava zelo pomaga v boju proti sedmi najpogostejši obliki raka na svetu

Periodično postenje (intermittent fasting 16/8)

Intermitentno postenje je vrsta prehranskega režima, katerega cilj je uravnavanje telesne teže in izboljšanje splošnega zdravja. Gre za prehranski način, ki vpliva na presnovo in način, kako telo predeluje hrano v energijo, pri čemer se prehranjujemo v določenih časovnih obdobjih.

Najbolj priljubljena oblika je postenje po sistemu 16/8, kjer oseba uživa hrano le v obdobju osmih ur, preostalih 16 ur pa se posti.

Intermitentno postenje ima več potencialnih koristi za zdravje:

  • Je preprost način za izgubo telesne teže brez štetja kalorij.
  • Nobena vrsta hrane ni strogo prepovedana (čeprav so določena živila bolj priporočljiva).
  • Gre za prilagodljiv prehranski režim, saj lahko izbirate med različnimi oblikami postenja glede na časovne intervale.
  • Povečuje občutljivost na inzulin in tako pomaga preprečevati razvoj sladkorne bolezni.

image_alt
To je zajtrk Melanie Trump: dan začne s pravo zakladnico hranil

Vsak prehranski režim ima svoje prednosti in slabosti. Pomembno je, da izberete tistega, ki ustreza vašemu življenjskemu slogu, zdravstvenemu stanju in ciljem. Pred večjimi spremembami v prehrani se vedno posvetujte s strokovnjakom, so še zapisali na Totallywellness.rs.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije

Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?


Potrjujem vse Sprejmem nujne Več informacij