Pandam so pomagali s pornografijo

Velike pande spadajo med najbolj priljubljene živali na svetu, so pogost motiv igračk, junaki slikanic, knjig, filmov, panda je tudi simbol svetovne organizacije za varstvo narave (WWF).

Pande spadajo med ogrožene živalske vrste, v divjini kitajskih gora (večinoma v Sečuanu, pa tudi sosednjih pokrajinah Shaanxi in Gansu) jih živi od 1600 do 1800, v zooloških vrtovih in raziskovalnih centrih po svetu okoli 300.

Ne more se vzpeti na zadnje tace

Veliki panda spada v družino medvedov. Odrasli samec je visok od 120 do 150 centimetrov in težak okoli 110 kilogramov. Od drugih medvedov se loči po črno-belem krznu. Veliki panda živi večinoma na tleh, čeprav zna dobro plezati in plavati. V nasprotju z drugimi medvedi se ne morejo postaviti na zadnje tace in ne spijo zimskega spanja, aktivni so večinoma v mraku in ponoči, čez dan dremajo.

V divjini živi do 20 let, v živalskih vrtovih 30. Veliki panda je samotar, hrani se z bambusom, na dan poje okoli 12,5 kilograma bambusovih stebel in listov; ker to ni posebno hranljivo, velike pande živijo bolj počasi, da bi ohranile energijo.

Mednarodna skupina 120 znanstvenikov iz Kitajske, ZDA, Kanade, Velike Britanije in Danske je leta 2009 sekvencirala genom pande. Za raziskovanje so uporabili genski material samice Jing Jang, ene od petih maskot olimpijskih iger v Pekingu 2008.

»Obstaja velika genetska podobnost med pando in psom,« je ena od ugotovitev študije, objavljene v publikaciji Nature. Genom pande ima 21.000 genov, podobno število jih imamo tudi ljudje, a je človeški sestavljen iz veliko več parov baz.

Znanstveniki so tistikrat ugotovili, da ima panda vse komponente, potrebne za prebavni sistem mesojedcev. »Prehrana velikega pande najverjetneje ne temelji na bambusu zaradi genetskega ustroja, temveč je odvisna od črevesne mikrobiote,« so menili znanstveniki. Tudi po zgradbi zobovja je mesojed, čeprav se prehranjuje izključno z rastlinjem.
 

Bel za sneg, črn za senco

Pande so redki sesalci, ki z barvo krzna niso prilagojeni okolici. Ameriški znanstveniki so pred dvema letoma v publikaciji Behavioral Ecology zapisali, da črno-belo krzno služi za kamuflažo in komunikacijo.

Znanstveniki pod vodstvom prof. Tima Cara s kalifornijske univerze v Davisu so preučevali telesne dele velikega pande ter jih primerjali s temnimi in svetlimi barvami krzna 39 podvrst medvedov. Potem so ugotavljali, koliko so temnejši deli krzna povezani z njihovim vedenjem: večina (na obrazu, vratu, trebuhu in bokih) ga je bele barve, da bi se žival lahko skrila v snegu, prednje in zadnje tace so črne, da bi se lahko skrila v senci. Znanstveniki menijo, da je črno-bela barva krzna rezultat siromašne prehrane ter dejstva, da pande ne morejo prebaviti večine rastlin, ki jih najdejo v svojem okolju.

To pomeni, da ne morejo ustvariti maščobnih zalog, da bi zimo prespali, zato so aktivni vse leto, prehodijo velike razdalje in različno okolje, od zasneženih planin do tropskih gozdov. Vzorec na obrazu služi komunikaciji: temna ušesa ustvarjajo občutek potencialne agresivnosti, znak opozorila plenilcem. Na podlagi temnih kolobarjev okoli oči se prepoznavajo oziroma drugim signalizirajo opozorilo.
 

Leni za parjenje

Obdobje parjenja je od marca do maja. Da bi premamil samico, samec spušča zvok, podoben blejanju, da njegovega približevanja ne bi imela za napad. Ona mu odgovori s stokanjem. To je čas, ko se lahko samci spopadejo za pravico do parjenja. A kaj ko jih seks ne zanima preveč, tudi zaradi načina prehrane, ki jim da malo energije, zato je nočejo izgubljati še s parjenjem. Pande imajo malo potomcev, ne morejo se niti pohvaliti, da so dobri starši.


Ravno nasprotno, samice velikega pande so na vrhu seznama slabih mater. Kadar se skotita dvojčka, samica praviloma skrbi le za enega mladiča, in to za najmočnejšega, drugega ignorira. Ko se skoti, je mladiček bledorožnat, slep, težak od 85 do 140 gramov, a že v prvem letu pridobi do 45 kilogramov. Še slabše je stanje razmnoževanja v zooloških vrtovih, saj kar 60 odstotkov samcev ne kaže spolnega nagona. Znanstveniki so v upanju, da jih bodo spodbudili, samcem dali viagro. Neuspešno. Da bi jih primamili k parjenju, so kitajski znanstveniki ustvarili posebno pornografijo za pande.

Kitajski mediji so poročali, da je bil eksperiment uspešen. Pornografija je na Kitajskem sicer prepovedana, a zavoljo pand so pripravljeni narediti izjemo. No, v zadnjih letih so se znanstveniki zatekli k uporabi medicinske oploditve in leta 2017 se je na Kitajskem tako skotilo 42 pandic.