VESOLJE

Enkrat ušel smrti, v drugo ni imel sreče

Gus Grissom se je po pristanku v Atlantiku skoraj utopil. Za astronavta je bil šest let pozneje usoden požar.
Fotografija: Poleg Grissoma (levo) sta v požaru na Apollu 1 življenje izgubila še Edward White (v sredini) in Roger Chaffee. FOTO: Nasa
Odpri galerijo
Poleg Grissoma (levo) sta v požaru na Apollu 1 življenje izgubila še Edward White (v sredini) in Roger Chaffee. FOTO: Nasa

Pred dnevi je minilo že šestdeset let, odkar je v vesolje poletel drugi ameriški astronavt Virgil Gus Ivan Grissom. Bil je na krovu vesoljske ladje Mercury Liberty Bell 7, ki je s pomočjo rakete Redstone poletela na suborbitalni polet, poznan tudi kot skok v vesolje. Plovilo je doseglo višino 190 kilometrov, od koder je imel Grissom na Zemljo lepši pogled kot njegov predhodnik Alan Shepard, ki je v vesolje poletel nekaj mesecev pred njim. Oba poleta sta bila kratka, Grissomov je trajal samo 15 minut, končal pa se je na gladini Atlantika. Žal vse ni šlo po načrtih in astronavt je za las ušel smrti.
Liberty Bell je potonil, iz globin so ga potegnili šele leta 1999. FOTO: Nasa
Liberty Bell je potonil, iz globin so ga potegnili šele leta 1999. FOTO: Nasa

Virgil Ivan Grissom je bil vojaški pilot, boril se je v Koreji, pozneje je postal vojaški letalski inštruktor. Leta 1959 je bil izbran v prvo generacijo ameriških astronavtov, rekli so jim tudi vesoljski pionirji. Njegov polet naj bi bil zelo podoben poletu Freedom 7, ki so ga izvedli maja 1961, uvedli so le nekaj sprememb. Na krovu je bilo denimo večje trapezoidno okno, plovilo je bilo opremljeno s preprostim sistemom za zbiranja urina, poleg ročne pa je imelo tudi novo avtomatsko loputo, namenjeno hitremu izhodu iz plovila v nujnih primerih. Loputa je bila bolj zapletena od ročne in strokovnjaki so jo med tem poletom želeli tudi prvič preskusiti. Ta odločitev pa se je izkazala za usodno.


Izstrelitev in polet sta potekala po načrtih, med pristankom so se padala razvila, kot bi bilo treba, razvila se je tudi pristajalna blazina, ki je ublažila pristanek na vodi, nato pa se je zapletlo. Ko je Grissom pristal v Atlantiku, naj bi sprožil avtomatsko loputo in izstopil iz plovila. A loputa se je predčasno odprla sama od sebe in v prostor je začela vdirati voda. Astronavt se je v zadnjem trenutku rešil, Liberty Bell 7 pa je potonil. Grissom je pozneje priznal, da še nikoli v življenju ni bil tako hiter. Odvrgel je čelado, zgrabil del plošče z instrumenti, skočil v vodo in začel mrzlično plavati. A nevarnosti s tem ni bilo konec.

Njegovo vesoljsko oblačilo se je hitro polnilo z vodo, imel je je že do ramen, ko ga je le pobral eden od štirih helikopterjev, ki so prišli po plovilo in astronavta. Grissom je bil tako izčrpan, da se reševanja sploh ni spomnil. Čeprav je skoraj umrl, pa se je po spodletelem podvigu znašel v nemilosti javnosti in novinarjev, ki so ga še leta obtoževali, da je izgubil vesoljsko ladjo.


Mercury Liberty Bell 7 so leta 1999 dvignili iz oceana in je razstavljena na razstavišču v vesoljskem središču v Kansasu.
Grissom je bil šest let pozneje tudi član nesrečnega Apolla 1, ki je med vajo na Zemlji zagorel, on pa je skupaj s še dvema kolegoma v požaru izgubil življenje. Star je bil 40 let. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije