Do nedelje bo plina zmanjkalo. Kdo stoji za sabotažo?
Plin zdaj uhaja na dveh lokacijah na švedski strani in na dveh lokacijah na danski strani, poročajo tamkajšnji mediji, potem ko so potrdili še četrto poškodbo plinovodov Severni tok v Baltskem morju, ki vodita iz Rusije v Evropo.
Kremelj zavrača obtožbe
Zadnje uhajanje naj bi odkrili na plinovodu Severni tok 2, domneve, da je v ozadju sabotaža, pa so vse glasnejše. Seizmografske merilne postaje na Švedskem in Danskem naj bi v ponedeljek na območju plinovodov, ki ležita na globini od 80 do 100 metrov, zaznale dve ločeni podvodni eksploziji, strokovnjaki napeljujejo, da bi lahko storilci mine spustili z ladij in jih nato aktivirali na daljavo. Da gre pri poškodbah plinovodov za namerno dejanje, je med drugim opozorila Evropska unija in že napovedala ukrepanje: evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je dejala, da imajo v Bruslju tudi že osumljenca, a je še prezgodaj, da bi to potrdili.
1230 km je dolg plinovod Severni tok 2.
Mnogi na zahodu so obenem s prstom pokazali na Rusijo, Kremelj pa je obtožbe zavrnil kot neumne in absurdne; ruske obveščevalne službe so zaradi domnevnega mednarodnega terorizma sprožile posebno preiskavo, na zahtevo Rusije pa se bo danes na to temo sestal tudi Varnostni svet OZN. Zaradi incidentov so številne evropske države poostrile varnost na območju svoje energetske infrastrukture, tudi Norveška, ki je trenutno največji dobavitelj plina za Evropo.
V Bruslju menda že imajo osumljenca.
Plinovoda Severni tok 1 in 2 sta v zadnjih mesecih postala sredstvo obračunavanja Rusije z zahodom, potem ko je ta proti državi uvedel sankcije zaradi invazije na Ukrajino; Rusija je zmanjšala oziroma prekinila dobavo plina v Evropo, v omenjenih plinovodih, ki ju upravlja konzorcij v večinski lasti ruskega energetskega velikana Gazprom in trenutno ne obratujeta, pa je še vedno plin, a naj bi ga do nedelje zmanjkalo. Severni tok 2, ki so mu številne države nasprotovale že od začetka v strahu pred povečevanjem ruskega vpliva na Evropo in posledic za okolje, je dolg 1230 kilometrov, projekt pa je Nemčija po začetku vojne v Ukrajini ustavila.
