TRETJA FAZA
Zaradi prošenj migrantov bo vlada dodatno zaposlovala
Zaradi povečanega števila prosilcev za mednarodno zaščito aktivirana tretjo fazo Kontingentnega načrta.
Odpri galerijo
Število prošenj za mednarodno zaščito je preseglo 250 na mesec. FOTO: PMP Gruškovje
LJUBLJANA – Vlada je zaradi bistvenega povečanja prošenj za mednarodno zaščito aktivirala tretjo fazo kontingentnega načrta za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito ter izvajanja postopkov mednarodne zaščite v delu, ki se nanaša na izvajanje postopkov mednarodne zaščite.
V skladu s sprejetim kontingentnim načrtom je ministrstvo za notranje zadeve preseglo kvoto prošenj, ki jih lahko kakovostno in nemoteno obravnava z rednimi kadrovskimi, finančnimi, materialnimi in logističnimi zmogljivostmi. Glede na statistične podatke so že od aprila 2018 izpolnjeni pogoji za aktiviranje tretje faze povečanja, zato kadrovske zmogljivosti in prostorske kapacitete ne zadoščajo za nemoteno izvajanje dela na področju postopkov mednarodne zaščite. Število prošenj za mednarodno zaščito je od aprila do septembra 2018 dalje višje od 250 na mesec, so sporočili iz vlade.
Kontingentni načrt predvideva pri aktiviranju prve, druge in tretje faze dodatnih 32 zaposlitev za določen čas, zagotovitev dodatnih poslovnih prostorov, opremo za delo in štiri vozila. Navedeno se nanaša izključno na izvajanje postopkov mednarodne zaščite in ne posega na izvajanje kontingentnega načrta v delu, ki se nanaša na zagotavljanje oskrbe in nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito.
V skladu s sprejetim kontingentnim načrtom je ministrstvo za notranje zadeve preseglo kvoto prošenj, ki jih lahko kakovostno in nemoteno obravnava z rednimi kadrovskimi, finančnimi, materialnimi in logističnimi zmogljivostmi. Glede na statistične podatke so že od aprila 2018 izpolnjeni pogoji za aktiviranje tretje faze povečanja, zato kadrovske zmogljivosti in prostorske kapacitete ne zadoščajo za nemoteno izvajanje dela na področju postopkov mednarodne zaščite. Število prošenj za mednarodno zaščito je od aprila do septembra 2018 dalje višje od 250 na mesec, so sporočili iz vlade.
Kontingentni načrt predvideva pri aktiviranju prve, druge in tretje faze dodatnih 32 zaposlitev za določen čas, zagotovitev dodatnih poslovnih prostorov, opremo za delo in štiri vozila. Navedeno se nanaša izključno na izvajanje postopkov mednarodne zaščite in ne posega na izvajanje kontingentnega načrta v delu, ki se nanaša na zagotavljanje oskrbe in nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito.
Kontingentni načrt je pripravljen za načrtovanje aktivnosti v primeru nenadnega ali postopnega povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito, v njem so dogovorjeni scenariji in cilji, opredeljeni vsi potrebni ukrepi in organi ter vzpostavljeni sistemi možnega odzivanja na novo nastalo izredno situacijo. Ukrepi in udeležba posameznih organov so opredeljeni glede na različen obseg povečanja števila prosilcev.
Gre za nadgradnjo načrta, sprejetega leta 2015, saj je bil leta 2017 ustanovljen Urad Vlade za oskrbo in integracijo migrantov, nosilec izvedbe postopkov za mednarodno zaščito pa ostaja ministrstvo za notranje zadeve. Prav tako je bilo treba koncept načrta prilagoditi aktualnim razmeram in potrebam na področju mednarodne zaščite.
Kontingentni načrt celostno pokriva aktivnosti, ki jih Slovenija v okviru pristojnosti različnih institucij izvaja na področju mednarodne zaščite.
Aktivacija načrta poteka v več fazah glede na število prosilcev oziroma prošenj in je ločena na dva dela:
– oskrba in nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito (poteka v dveh fazah: od 420 do 750 prosilcev in nad 750 prosilcev),
– izvajanje postopkov mednarodne zaščite (poteka v treh fazah glede na število prošenj na mesec v treh zaporednih mesecih: od 100 do 150 prošenj, od 150 do 250 in od 250 do 400 prošenj na mesec v treh zaporednih mesecih).
Ob morebitnem povečanju števila prosilcev za mednarodno zaščito se skladno s kontingentnim načrtom predvideva povečanje stroškov za dodatne kadre, materialna in druga sredstva.
Nosilec kontingentnega načrta je Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, sonosilec pa ministrstvo za notranje zadeve. Oba sodelujeta z drugimi organi, ki so v načrtu določeni kot nosilci posameznih nalog, in zagotavljata njihovo redno obveščanje. Ministrstva in drugi organi, ki imajo naloge po načrtu, izvedejo ustrezne priprave na izvajanje nalog iz svoje pristojnosti, za katere so predvideni po načrtu.
Gre za nadgradnjo načrta, sprejetega leta 2015, saj je bil leta 2017 ustanovljen Urad Vlade za oskrbo in integracijo migrantov, nosilec izvedbe postopkov za mednarodno zaščito pa ostaja ministrstvo za notranje zadeve. Prav tako je bilo treba koncept načrta prilagoditi aktualnim razmeram in potrebam na področju mednarodne zaščite.
Kontingentni načrt celostno pokriva aktivnosti, ki jih Slovenija v okviru pristojnosti različnih institucij izvaja na področju mednarodne zaščite.
Aktivacija načrta poteka v več fazah glede na število prosilcev oziroma prošenj in je ločena na dva dela:
– oskrba in nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito (poteka v dveh fazah: od 420 do 750 prosilcev in nad 750 prosilcev),
– izvajanje postopkov mednarodne zaščite (poteka v treh fazah glede na število prošenj na mesec v treh zaporednih mesecih: od 100 do 150 prošenj, od 150 do 250 in od 250 do 400 prošenj na mesec v treh zaporednih mesecih).
Ob morebitnem povečanju števila prosilcev za mednarodno zaščito se skladno s kontingentnim načrtom predvideva povečanje stroškov za dodatne kadre, materialna in druga sredstva.
Nosilec kontingentnega načrta je Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, sonosilec pa ministrstvo za notranje zadeve. Oba sodelujeta z drugimi organi, ki so v načrtu določeni kot nosilci posameznih nalog, in zagotavljata njihovo redno obveščanje. Ministrstva in drugi organi, ki imajo naloge po načrtu, izvedejo ustrezne priprave na izvajanje nalog iz svoje pristojnosti, za katere so predvideni po načrtu.
