PROSILCI ZA AZIL
V Sloveniji številni Afganistanci: talibani so jih novačili za boj in jim je uspelo pobegniti
Umik pred talibani že doslej med razlogi za prošnje za mednarodno zaščito v Sloveniji. V prihodnjih tednih in mesecih obstaja verjetnost porasta števila prosilcev.
Odpri galerijo
Lani je za mednarodno zaščito pri nas zaprosilo 751 državljanov Afganistana, letos do 31. julija 750. FOTO: Jure Eržen, Delo
Dogajanje v Afganistanu zaskrbljeno spremljajo tudi nekateri Afganistanci v Sloveniji. Trenutno jih je pri nas 48 z aktivnim statusom osebe z mednarodno zaščito, postopki tečejo za 46 prosilcev za mednarodno zaščito, 120 jih je izrazilo namero za vložitev prošnje. Med razlogi za to so bile že doslej težave s talibani, kažejo podatki.
Lani je za mednarodno zaščito pri nas zaprosilo 751 državljanov Afganistana, letos do 31. julija 750. Letos je od tega 187 žensk in 563 samskih moških, pri čemer pa velik del zadnjih predstavljajo prav mladoletniki, ki so v Slovenijo prišli brez staršev ali drugih skrbnikov.
»V zadnjem času opažamo porast družin, torej ko za mednarodno zaščito zaprosi celotna družina, pa tudi povečan pojav prošenj prosilcev, ki so za mednarodno zaščito predhodno že zaprosili v kateri drugi državi EU in jim je bil tam tudi priznan status begunca ali subsidiarna zaščita,« so navedli v vladnem uradu za oskrbo in integracijo migrantov.
Tudi prosilci za mednarodno zaščito tako spremljajo dogajanje v Afganistanu. »Dostop do medijev imajo, le nekaj posameznikov je povedalo socialnim delavcem, da jih skrbi za njihove bližnje, ker naj ne bi imeli stika z njimi zaradi prekinjenih povezav,« so pojasnili v uradu.
Ob zaostrovanju razmer v Afganistanu se je pojavilo tudi vprašanje vračanja tistih, ki ne bodo dobili odobrenega statusa za mednarodno zaščito, v Afganistan.
Kot so za STA navedli na ministrstvu za notranje zadeve, sta po podatkih policije v centru za tujce trenutno nastanjena dva državljana Afganistana. V zadnjih 10 letih je slovenska policija v Afganistan vrnila 24 njihovih državljanov.
Policija je sicer po navedbah ministrstva v vsakem postopku vračanja dolžna preverjati individualno, ali za osebo veljajo pogoji, ki opredeljujejo prepoved odstranitve tujcev oziroma načelo nevračanja.
Kot so za STA pojasnili v vladnem uradu za oskrbo in integracijo migrantov, je bilo v ponedeljek v azilnem domu na Viču in drugih namestitvenih lokacijah nastanjenih 157 prosilcev za mednarodno zaščito, od tega je 44 državljanov Afganistana, kar znaša 28 odstotkov, ter devet tujcev, ki so podali zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, od tega sta dva državljana Afganistana.
V azilnem domu je bilo nastanjenih tudi 150 vlagateljev namere, da bodo prosili za mednarodno zaščito, od tega 51 državljanov Afganistana, kar znaša 34 odstotkov. V izpostavi azilnega doma v Logatcu pa je bilo nastanjenih 112 vlagateljev namere, od tega 69 državljanov Afganistana, kar znaša 61,61 odstotka. Skupaj je torej na današnji dan v sprejemnicah 262 vlagateljev namere, od tega je 120 državljanov Afganistana, kar znaša 45,80 odstotka.
Od vključno leta 2005 je v Sloveniji pridobilo status mednarodne zaščite 62 prosilcev za mednarodno zaščito iz Afganistana, a je število oseb z aktivnim statusom osebe z mednarodno zaščito nekoliko nižje, saj je eden umrl, dva sta po dostopnih podatkih v tujini, nekaj pa jih je pridobilo slovensko državljanstvo.
Afganistanci, ki v Sloveniji pridobijo status osebe z mednarodno zaščito, namreč po navedbah urada v večini tu tudi ostanejo. »Redno se udeležujejo integracijskih aktivnosti, se učijo slovenski jezik, otroci pa so vključeni v izobraževalni sistem,« so pojasnili za STA.
Strinjajo se, da zaradi aktualnega dogajanja v Afganistanu, kjer so oblast prevzeli talibani, obstaja verjetnost povečanja prosilcev za mednarodno zaščito iz Afganistana v prihodnjih tednih in mesecih. Že doslej so bile namreč med prevladujočimi razlogi, ki so jih navajali prosilci za azil, tudi težave s talibani.
Po podatkih, ki so jih pridobili v uradu, so prosilci v vlogah navajali, da so bili sami ali pa kdo iz njihove družine člani afganistanske policije ali vojske in imajo zaradi tega težave s talibani, ali pa, da so imeli težave z njimi, ker so sodelovali z zahodnimi državami.
Med prosilci so tudi ljudje, ki so jih talibani novačili za boj in jim je uspelo pobegniti ali pa so pobegnili zaradi splošnih varnostnih razmer v državi.
»Pojavljajo se še nekateri drugi razlogi (krvno maščevanje, sprememba vere, homoseksualnost ...), ki pa so manj pogosti,« so navedli v uradu. Pri prosilcih mladoletnikih brez spremstva pa so izpostavili dejstvo, da jih velika večina navaja, da so s svojo družino v Afganistanu izgubili stik: ali so šli iz Afganistana skupaj in se po poti razgubili ali so šli sami, družina pa se je vmes odselila neznano kam in podobno.
Lani je za mednarodno zaščito pri nas zaprosilo 751 državljanov Afganistana, letos do 31. julija 750. Letos je od tega 187 žensk in 563 samskih moških, pri čemer pa velik del zadnjih predstavljajo prav mladoletniki, ki so v Slovenijo prišli brez staršev ali drugih skrbnikov.
»V zadnjem času opažamo porast družin, torej ko za mednarodno zaščito zaprosi celotna družina, pa tudi povečan pojav prošenj prosilcev, ki so za mednarodno zaščito predhodno že zaprosili v kateri drugi državi EU in jim je bil tam tudi priznan status begunca ali subsidiarna zaščita,« so navedli v vladnem uradu za oskrbo in integracijo migrantov.
Tudi prosilci za mednarodno zaščito tako spremljajo dogajanje v Afganistanu. »Dostop do medijev imajo, le nekaj posameznikov je povedalo socialnim delavcem, da jih skrbi za njihove bližnje, ker naj ne bi imeli stika z njimi zaradi prekinjenih povezav,« so pojasnili v uradu.
Policija ne sme izvajati postopkov vračanja tujcev, ki bi ogrožali njihovo življenje
Ob zaostrovanju razmer v Afganistanu se je pojavilo tudi vprašanje vračanja tistih, ki ne bodo dobili odobrenega statusa za mednarodno zaščito, v Afganistan.
Kot so za STA navedli na ministrstvu za notranje zadeve, sta po podatkih policije v centru za tujce trenutno nastanjena dva državljana Afganistana. V zadnjih 10 letih je slovenska policija v Afganistan vrnila 24 njihovih državljanov.
Policija je sicer po navedbah ministrstva v vsakem postopku vračanja dolžna preverjati individualno, ali za osebo veljajo pogoji, ki opredeljujejo prepoved odstranitve tujcev oziroma načelo nevračanja.
Koliko jih je v azilnem domu Vič
Kot so za STA pojasnili v vladnem uradu za oskrbo in integracijo migrantov, je bilo v ponedeljek v azilnem domu na Viču in drugih namestitvenih lokacijah nastanjenih 157 prosilcev za mednarodno zaščito, od tega je 44 državljanov Afganistana, kar znaša 28 odstotkov, ter devet tujcev, ki so podali zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, od tega sta dva državljana Afganistana.
V azilnem domu je bilo nastanjenih tudi 150 vlagateljev namere, da bodo prosili za mednarodno zaščito, od tega 51 državljanov Afganistana, kar znaša 34 odstotkov. V izpostavi azilnega doma v Logatcu pa je bilo nastanjenih 112 vlagateljev namere, od tega 69 državljanov Afganistana, kar znaša 61,61 odstotka. Skupaj je torej na današnji dan v sprejemnicah 262 vlagateljev namere, od tega je 120 državljanov Afganistana, kar znaša 45,80 odstotka.
Od vključno leta 2005 je v Sloveniji pridobilo status mednarodne zaščite 62 prosilcev za mednarodno zaščito iz Afganistana, a je število oseb z aktivnim statusom osebe z mednarodno zaščito nekoliko nižje, saj je eden umrl, dva sta po dostopnih podatkih v tujini, nekaj pa jih je pridobilo slovensko državljanstvo.
Nekateri Afganistanci so že pridobili državljanstvo
Afganistanci, ki v Sloveniji pridobijo status osebe z mednarodno zaščito, namreč po navedbah urada v večini tu tudi ostanejo. »Redno se udeležujejo integracijskih aktivnosti, se učijo slovenski jezik, otroci pa so vključeni v izobraževalni sistem,« so pojasnili za STA.
Že doslej med razlogi za prošnjo za mednarodno zaščito težave s talibani
Strinjajo se, da zaradi aktualnega dogajanja v Afganistanu, kjer so oblast prevzeli talibani, obstaja verjetnost povečanja prosilcev za mednarodno zaščito iz Afganistana v prihodnjih tednih in mesecih. Že doslej so bile namreč med prevladujočimi razlogi, ki so jih navajali prosilci za azil, tudi težave s talibani.
Po podatkih, ki so jih pridobili v uradu, so prosilci v vlogah navajali, da so bili sami ali pa kdo iz njihove družine člani afganistanske policije ali vojske in imajo zaradi tega težave s talibani, ali pa, da so imeli težave z njimi, ker so sodelovali z zahodnimi državami.
Prosilci za azil o razlogih za vložitev prošnje
Med prosilci so tudi ljudje, ki so jih talibani novačili za boj in jim je uspelo pobegniti ali pa so pobegnili zaradi splošnih varnostnih razmer v državi.
»Pojavljajo se še nekateri drugi razlogi (krvno maščevanje, sprememba vere, homoseksualnost ...), ki pa so manj pogosti,« so navedli v uradu. Pri prosilcih mladoletnikih brez spremstva pa so izpostavili dejstvo, da jih velika večina navaja, da so s svojo družino v Afganistanu izgubili stik: ali so šli iz Afganistana skupaj in se po poti razgubili ali so šli sami, družina pa se je vmes odselila neznano kam in podobno.
Po zakonu o tujcih namreč policija ne sme izvajati postopkov vračanja, ki bi ogrožali življenje oseb, in to velja tudi za državljane Afganistana, so spomnili.
Zakon v 72. členu sicer med pogoji nevračanja navaja še, da vrnitev ni mogoča, če bi bila ogrožena posameznikova svoboda zaradi rase, vere, narodnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnega prepričanja, prav tako tujcev ne sme vrniti v državo, v kateri bi lahko bil posameznik izpostavljen mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju.
Zakon v 72. členu sicer med pogoji nevračanja navaja še, da vrnitev ni mogoča, če bi bila ogrožena posameznikova svoboda zaradi rase, vere, narodnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnega prepričanja, prav tako tujcev ne sme vrniti v državo, v kateri bi lahko bil posameznik izpostavljen mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju.
