IZ KABULA SO POLETELA LETALA
Tri Slovence rešili iz Kabula, izpoved Hrvata: Že dva dni nismo jedli in se tuširali
Iz Kabula poletela vojna letala. Begunci prihajajo v Albanijo, na Kosovo in v Severno Makedonijo.
Odpri galerijo
Notranjost letala, s katerim so evakuirali ljudi iz Kabula. FOTO: Reuters
Letališče v Kabulu je zgodaj zjutraj po lokalnem času znova začelo delovati. Pred tem so ameriške sile njegovo delovanje zaustavile zaradi množice civilistov, ki so vdrli na območje letališča. Prvi sta pristali ameriški letali z vojaki in vojaško opremo, s čimer naj bi pomagali vzpostaviti varnost na letališču in organizirati evakuacijo več tisoč Američanov in njihovih afganistanskih sodelavcev.
Trem Slovencem, ki so po zaostritvi razmer še ostali v Afganistanu, naj bi se uspelo vkrcati na ameriško letalo, poleteli naj bi v Katar, poroča 24ur. Medtem je v Kabulu še vedno več afganistanskih sodelavcev Slovenske vojske. Kot poroča portal, so bili vsi trije v Afganistanu službeno – delali so za zasebno varnostno službo. Do letališča v Kabulu so se prebili včeraj dopoldne, nato so počakali v 'zeleni coni'.
V ponedeljek so bili po informacijah zunanjega ministrstva v Kabulu sicer še štirje slovenski državljani, a je Slovenija enega uspešno evakuirala že včeraj.
V afganistanski prestolnici, ki so jo talibani v nedeljo zavzeli brez odpora in prevzeli oblast v državi, vladata panika in strah pred talibanskim maščevanjem, mnogi Afganistanci poskušajo zapustiti državo. Evropske države si medtem prizadevajo iz Afganistana čim hitreje evakuirati svoje državljane kot tudi lokalne sodelavce in njihove družine.
Na letališču v Kabulu je sinoči pristalo tudi nemško transportno letalo, s katerim izvajajo evakuacijo nemških državljanov iz Afganistana. Nemčija je že poslala več transportnih letal v uzbekistansko prestolnico Taškent, ki je nemško vozlišče za evakuacijo iz Afganistana.
Pristajalne steze na letališču, ki so bile še včeraj polne množice civilistov, ki so vdrli na območje letališča v Kabulu, so po pisanju Reutersa zdaj prazne in letala lahko spet vozijo.
V Kabulu so še vedno trije Slovenci, ki so se po več urah prebili do letališča. Kot smo včeraj pisali, naj bi jim talibani celo pomagali narediti prostor, koridor, da so šli mimo. Slovenci naj bi iz Kabula poleteli v Katar. Ali so že zjutraj poleteli, še ni znano.
Iz Kabula se je poskušalo rešiti tudi nekaj Hrvatov. Eden od njih, ki je zaposlen v zavarovalni hiši v Afganistanu, je povedal, da so njega uspešno evakuirali in se trenutno nahaja v Katarju. Kot je povedal za Dnevnik.hr, sta v Kabulu med drugim še dva Hrvata, zaposlena v zasebnem podjetju v bližini letališča, a da ne ve, kdaj se bosta lahko rešila. Pojasnil je, da so vojni leti organizirani, večinoma za civilno prebivalstvo, in da zaposleni v ameriški ambasadi želijo, da se državo zapusti kar se da hitro.
»Nismo se tuširali že dva dneva, pojedli pa smo le piškot. Nekaj se nas je rešilo. Samo da se rešijo še ostali naši, šele takrat bomo lahko rekli, da je zgodbe konec,« je povedal evakuirani hrvaški državljan.
Zunanji ministri EU bodo danes na izrednem zasedanju razpravljali o razmerah v Afganistanu, kjer se varnostni položaj po vrnitvi talibanov na oblast slabša. Evropske države poskušajo zaradi negotovih razmer čim hitreje umakniti svoje državljane in afganistanske sodelavce iz države.
Afganistanski veleposlanik pri ZN Gulam Isacaj je med zasedanjem pozval k vzpostavitvi humanitarnega koridorja za evakuacijo tistih, ki bi lahko postali tarča talibanov. Sosednje države pa bi morale odprti svoje meje za begunce in dostavo humanitarne pomoči.
Varnostni svet se je v ponedeljek sestal na izrednem zasedanju, potem ko so v nedeljo talibani vkorakali v afganistansko prestolnico Kabul, predsednik Ašraf Gani pa je zapustil državo.
Del Afganistancev, ki so delali za ameriško vlado, bo začasno nastanjen na Kosovu, dokler ne bodo rešili vprašanja emigracijskih dovoljenj za bivanje v ZDA. Premier Severne Makedonije Zoran Zaev je povedal, da je država pripravljena sprejeti begunce iz Afganistana, ki bi jim ponudili bivanje v hotelih in poletnih apartmajih, medtem ko bodo stroške pokrile ZDA.
Tudi albanski premier Edi Rama je sporočil, da je Albanija pripravljena sprejeti migrante. Po nekaterih ocenah se pričakuje, da bo skupno število evakuiranih ljudi v okviru programa za posebne migrantske vize od 50 do 80 tisoč skupaj z njihovimi družinskimi člani.
Trem Slovencem, ki so po zaostritvi razmer še ostali v Afganistanu, naj bi se uspelo vkrcati na ameriško letalo, poleteli naj bi v Katar, poroča 24ur. Medtem je v Kabulu še vedno več afganistanskih sodelavcev Slovenske vojske. Kot poroča portal, so bili vsi trije v Afganistanu službeno – delali so za zasebno varnostno službo. Do letališča v Kabulu so se prebili včeraj dopoldne, nato so počakali v 'zeleni coni'.
V ponedeljek so bili po informacijah zunanjega ministrstva v Kabulu sicer še štirje slovenski državljani, a je Slovenija enega uspešno evakuirala že včeraj.
V afganistanski prestolnici, ki so jo talibani v nedeljo zavzeli brez odpora in prevzeli oblast v državi, vladata panika in strah pred talibanskim maščevanjem, mnogi Afganistanci poskušajo zapustiti državo. Evropske države si medtem prizadevajo iz Afganistana čim hitreje evakuirati svoje državljane kot tudi lokalne sodelavce in njihove družine.
Na letališču v Kabulu je sinoči pristalo tudi nemško transportno letalo, s katerim izvajajo evakuacijo nemških državljanov iz Afganistana. Nemčija je že poslala več transportnih letal v uzbekistansko prestolnico Taškent, ki je nemško vozlišče za evakuacijo iz Afganistana.
Pristajalne steze na letališču, ki so bile še včeraj polne množice civilistov, ki so vdrli na območje letališča v Kabulu, so po pisanju Reutersa zdaj prazne in letala lahko spet vozijo.
V Kabulu so še vedno trije Slovenci, ki so se po več urah prebili do letališča. Kot smo včeraj pisali, naj bi jim talibani celo pomagali narediti prostor, koridor, da so šli mimo. Slovenci naj bi iz Kabula poleteli v Katar. Ali so že zjutraj poleteli, še ni znano.
Iz Kabula se je poskušalo rešiti tudi nekaj Hrvatov. Eden od njih, ki je zaposlen v zavarovalni hiši v Afganistanu, je povedal, da so njega uspešno evakuirali in se trenutno nahaja v Katarju. Kot je povedal za Dnevnik.hr, sta v Kabulu med drugim še dva Hrvata, zaposlena v zasebnem podjetju v bližini letališča, a da ne ve, kdaj se bosta lahko rešila. Pojasnil je, da so vojni leti organizirani, večinoma za civilno prebivalstvo, in da zaposleni v ameriški ambasadi želijo, da se državo zapusti kar se da hitro.
»Nismo se tuširali že dva dneva, pojedli pa smo le piškot. Nekaj se nas je rešilo. Samo da se rešijo še ostali naši, šele takrat bomo lahko rekli, da je zgodbe konec,« je povedal evakuirani hrvaški državljan.
Zunanji ministri EU danes o razmerah v Afganistanu
Zunanji ministri EU bodo danes na izrednem zasedanju razpravljali o razmerah v Afganistanu, kjer se varnostni položaj po vrnitvi talibanov na oblast slabša. Evropske države poskušajo zaradi negotovih razmer čim hitreje umakniti svoje državljane in afganistanske sodelavce iz države.
Sosednje države bi morale odpreti svoje meje za begunce
Afganistanski veleposlanik pri ZN Gulam Isacaj je med zasedanjem pozval k vzpostavitvi humanitarnega koridorja za evakuacijo tistih, ki bi lahko postali tarča talibanov. Sosednje države pa bi morale odprti svoje meje za begunce in dostavo humanitarne pomoči.
Varnostni svet se je v ponedeljek sestal na izrednem zasedanju, potem ko so v nedeljo talibani vkorakali v afganistansko prestolnico Kabul, predsednik Ašraf Gani pa je zapustil državo.
Begunci prihajajo na Kosovo, v Albanijo in Severno Makedonijo
Del Afganistancev, ki so delali za ameriško vlado, bo začasno nastanjen na Kosovu, dokler ne bodo rešili vprašanja emigracijskih dovoljenj za bivanje v ZDA. Premier Severne Makedonije Zoran Zaev je povedal, da je država pripravljena sprejeti begunce iz Afganistana, ki bi jim ponudili bivanje v hotelih in poletnih apartmajih, medtem ko bodo stroške pokrile ZDA.
Tudi albanski premier Edi Rama je sporočil, da je Albanija pripravljena sprejeti migrante. Po nekaterih ocenah se pričakuje, da bo skupno število evakuiranih ljudi v okviru programa za posebne migrantske vize od 50 do 80 tisoč skupaj z njihovimi družinskimi člani.
