SKRIVNOST ŠUNKE V TESTU

Šink podmaže zobe in apetit (FOTO)

Objavljeno 11. marec 2020 10.52 | Posodobljeno 11. marec 2020 10.52 | Piše: Primož Hieng

V Grosupljem je že petič dišalo po sveže pečenih šunkah v testu. Sodelovalo 19 žensk in trije moški, naslednje leto tudi vrtci in šole.

Tole šunko v testu je pripravil Matevž Novak iz Velike Račne. FOTO: Primož Hieng
V Družbenem domu Grosuplje je minuli petek prav zapeljivo dišalo po sveže pečenih šunkah v testu. Društvo podeželskih žena Sončnica Grosuplje, Zveza kmetic Slovenije in občina Grosuplje so pripravili že 5. državno razstavo in ocenjevanje šunke v testu. Članice Sončnice so dejavne vse leto, med drugim pa se že pripravljajo na tradicionalno velikonočno razstavo, ki jo pred največjim krščanskim praznikom pripravijo v Mestni knjižnici Grosuplje.

Kakovost le raste

image
Marsikomu so se cedile sline. FOTO: Primož Hieng
»Na ocenjevanje smo dobili kar 22 šunk, sodelovalo je 19 žensk in trije moški,« nam je povedala Tatjana Novljan, predsednica grosupeljskih Sončnic. »Vsako leto so bolj izvirne, tako da smo letos podelili 19 zlatih priznanj in tri srebrna, bronastih pa ni bilo. To pomeni, da se kakovost pripravljenih šunk izboljšuje, kar nas še posebno veseli. Ocenjujemo videz v celoti, videz nadeva, torej šunke ali drugega kosa mesa, inovativnost pri izdelavi, obliko, izbiro pestrosti moke in sam okus šunke, pomembno je tudi, kako sta sprijeta šunka in kruh oziroma testo. Komisija tudi ugotavlja, kakšno je razmerje med slanostjo šunke in kruha, v katerem se je pekla. Vse to vpliva na končno oceno. Sodelujoči uporabljajo različne vrste moke, na primer ajdovo, mešano, pšenično in koruzno, zanimivo pa je, da se pojavlja tudi sladko testo. Izdelovalce in izdelovalke moram pohvaliti, ker vsako leto znova presenetijo, saj se pri svojem delu izjemno potrudijo. Želeli bi si, da bi bilo sodelujočih še več. Na letošnji državni razstavi in ocenjevanju so sodelovali gospodinje in gospodinjci iz občin Grosuplje, Škofljica, Velike Lašče in Dobrepolje,« je pojasnila.

Članice Društva podeželskih žena Sončnica Grosuplje porabijo veliko prostovoljnih ur za pripravo razstave in ocenjevanje ter za podelitev priznanj. Pravijo, da je kar škoda, da se za državno tekmovanje ne prijavljajo gospodinje iz širšega okoliša. Letos so opazili, da je marsikje vmes posegla bolezen, precej prisoten je bil tudi strah pred koronavirusom. Zato so vse razstavljene šunke prekrili s folijo.

Skrivnost šunke v testu

»Šunko moramo najprej skuhati, nato jo pustimo v vodi, da se povsem ohladi. Ohlajeno obrišemo, da je popolnoma suha. Nato zamesimo vzhajano testo, ki ga razvaljamo, nekateri pa šunko namažejo, na primer z beljakom, gorčico ali hrenom. Tesno jo zavijemo v testo, ki ga lahko premažemo s stepenim rumenjakom ali mlekom oziroma vodo. Lahko ga okrasimo, dodamo ptičke, rožice in podobno,« je povedala Tatjana Novljan.

»Podobna tekmovanja pripravljajo tudi v drugih občinah,« je povedala Novljanova. »Naše društvo sodeluje na tekmovanju v pripravi pletenic v Novem mestu, prav tako se udeležujemo državnega tekmovanja ter razstave in ocenjevanja štrukljev iz vlečenega in kvašenega testa v Mirni Peči ter državne razstave in ocenjevanja kruha v Beli Cerkvi na Dolenjskem. Mogoče so komu zdi, da je Grosuplje predaleč, da bi prišli in prinesli šunko. Cena šunke ne bi smela vplivati na to, saj jo po ocenjevanju in razstavi lahko odnesejo domov. Kljub temu smo z udeležbo zelo zadovoljni, predvsem pa nas veseli, da se ohranja tradicija. Letos smo predlagali, da bi na ocenjevanju in razstavi sodelovali vrtci in šole, ampak bomo to raje uresničili v prihodnjem letu, saj za vse ni bilo časa.«

Preizkušeni recepti

image
Dobrote na ogled. FOTO: Primož Hieng
Jože Senegačnik
iz Smrjen pri Škofljici je letos sodeloval že drugič. Z udeležbo in rezultati je zadovoljen, pravi: »Največ se seveda ukvarjam s kruhom, veselijo me pletenice, poprtniki, štruklji, štrudlji in potice. Sodelujem na ocenjevanjih in razstavah, kjer sem doslej v glavnem prejemal zlata priznanja, včasih pa se zgodi, da se kaj ponesreči. Najraje pečem kruh, ki nastaja vsak dan, seveda za domače potrebe, kjer so vnuki najboljši odjemalci. Če je kruh predober in še topel, ga zelo hitro zmanjka. Vsaka stvar je svojevrsten izziv, tako kot šunka v testu. Imeti moraš idejo, nekoliko občutka in veliko natančnosti. Za letošnje ocenjevanje in razstavo v Grosupljem sem izbral vratovino oziroma šink, kot pravimo, ki je nekoliko bolj masten, da so zobje sproti podmazani. Za notranji del testa sem uporabil moko durum iz trde pšenice, za zunanji pa belo moko, v obe vrsti sem dodal še jajca, nekoliko pekovskega kvasa, večina pa je bilo kislo testo. Premazal sem jo z mešanico beljaka in japonskega hrena vasabi. To je zelo drobno zmleta pasta. Šunka se med peko lahko nekoliko skrči, beljak pa pripomore, da se testo in šunka lepo povežeta.«

Marija Kozlevčar prihaja s Spodnjega Blata pri Grosupljem, kjer na manjši kmetiji živijo kar tri generacije: »Pomembno je, da se razumemo in si pomagamo. Imamo nekaj živine, toliko, da nam mesa ni treba kupovati v trgovinah. Tako vemo, kaj jemo. Tudi šunka, ki sem jo uporabila, je z naše kmetije.«




Deli s prijatelji