SRBEČA NADLOGA
Oh, te uši! Tudi pri vas? Strokovnjaka smo vprašali, kako je to mogoče v 21. stoletju
Je povezano s higieno? Uši se preprosto razvijejo in potrebujejo le enega gostitelja.
Odpri galerijo
Otrokovo lasišče je modro preventivno pregledati enkrat tedensko, sploh med šolskim letom. FOTO: Getty Images/istockphoto
»Nič se ne pojavi iz nič,« pravi Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, ko smo se nanj obrnili z vprašanji glede naglavnih uši. Poudaril je, da je človek naravni gostitelj dveh vrst uši, sramnih uši in belih uši (naglavna uš). »Zanimivo je, da tudi vrste, ki živijo na človeku podobnih opicah, danes štejejo kot belo uš.«
Zadnje tedne starši iz vrtcev in šol množično poročajo o obvestilih iz vzgojno-izobraževalnih institucij o pojavu ušivosti med otroki. Pri tem prosijo starše za doslednost, da vsak dan ob prihodu domov otrokom pregledajo lasišče in izvedejo vse ukrepe, da jih odstranijo in uničijo. Trilar pravi: »Individualna se jih da z lahkoto uničiti in iztrebiti z nekaj preprostimi ukrepi. Če ne gre drugače, se pobriješ, sicer pa se v lekarnah in trgovinah dobi kar nekaj učinkovitih šamponov, ki uničijo uši in glive.« Na planetarnem nivoju, kot se je izrazil, pa je to skoraj nemogoče: »Človek drugemu ne bo pustil živeti v tako dobrih razmerah, v katerih živi sam. Vedno bodo vojne, konflikti, nekateri bodo živeli v slabih razmerah in se skrivali in to omogoča razvoj in širjenje uši.«
Dejstvo je, da belo uš prenesemo s kontaktom, ko na primer stikamo glave in gredo uši z ene na drugo. Je pa tudi dejstvo, da zelo pogosto na laseh najdemo gnide, ne pa tudi odraslih živali. In od kod pridejo uši? »Običajno pride do večjega izbruha, ko gredo otroci naših delavcev iz drugih držav Balkana na počitnice, nato pa se vrnejo.«
Ušji zarodek se v jajčecu razvije v majhno ličinko (nimfo), ki je popolno razvita po šestih dneh. Ličinka je v bistvu pomanjšana odrasla žival in od prvega dne sesa kri svojega gostitelja. Približno po enem mesecu in dveh levitvah spolno dozori. Odrasla uš živi še kake tri tedne in v tem času samica lahko odloži do 300 jajčec, od osem do dvanajst dnevno. Ličinke in odrasle uši se hranijo s krvjo popolnoma enako, potrebujejo pa okrog šest obrokov dnevno. Z obustnim delom prebodejo kožo, česar zaradi anestetika v slini, ki jo izloča uš, običajno ne čutimo. Srbečica se običajno pojavi šele nekaj tednov po infestaciji zaradi imunskega odziva na snovi v slini (antikoagulanti, encimi).
VIR: NIJZ
NIJZ pa piše (nelektorirano): »Tesni življenjski bivalni pogoji predstavljajo pomembno tveganje za širjenje ušivosti, ni pa ta več pokazatelj pomanjkanja higiene.«
Triler dodaja, da ima uš nepopolno preobrazbo, zato je njen razvoj lažji in hitrejši. Bolh smo se denimo bolj ali manj znebili, predvsem zato ker imajo popolno preobrazbo in morajo vedno znova iskati gostitelja. »Pravzaprav je problem, da danes uporabljamo toliko detergentov, strupov za zatiranje, da so populacije belih uši razvile odpornost. Če bi takšna sredstva učinkovito uporabljal na beli uši pred 200 leti, bi jo že iztrebili.«
Bolhe se sicer še najdejo v urbanih središčih, na primer na podzemni železnici, ali pa v pristaniščih. Pri ušeh pa gre predvsem za hitro razmnoževanje: »Ko je izbruh v enem razredu, je okuženih pet do šest otrok in uši zatrejo, potem pa jih spet nekdo prinese od doma, ker jih niso učinkovito zatrli. Najde pa se populacija ljudi, ki živi v ekstremnih razmerah, in to so recimo begunci v begunskih centrih.« Torej je težava higiena, ga vprašamo? »Bolj je povezano s tem, da niso izpolnjeni higienski pogoji, ni denimo prh s toplo vodo, ni možnosti prati oblek z vročo vodo v pralnem stroju.«
Za preživetje odraslih uši in jajčec sta pomembni tudi zunanja temperatura, ki mora biti 25 do 30 stopinj Celzija, in vlažno okolje. Zato imajo uši za preživetje zunaj lasišča malo možnosti, pa še to le za kratek čas. Zaradi tega glavniki, krtače, kape, klobuki, posteljnina in drugi predmeti pri širjenju uši niso bistveni in za njihovo očiščenje nikakor niso potrebna pršila z insekticidi.
In kako odstranimo uši? Navodila NIJZ.
Ušivost po slovenskih vrtcih in šolah
Uši. FOTO: NIJZ
Žive gnide na lasišču vedno pomenijo, da je na glavi vsaj ena odrasla živa naglavna uš
Izbruh, ko pridejo otroci delavcev z Balkana s počitnic
Dejstvo je, da belo uš prenesemo s kontaktom, ko na primer stikamo glave in gredo uši z ene na drugo. Je pa tudi dejstvo, da zelo pogosto na laseh najdemo gnide, ne pa tudi odraslih živali. In od kod pridejo uši? »Običajno pride do večjega izbruha, ko gredo otroci naših delavcev iz drugih držav Balkana na počitnice, nato pa se vrnejo.«Razvoj uši
Celotni razvoj uši poteka na človeku. Uši svoja jajčeca odlagajo na gostitelju. Običajno pritrdijo vsako posamezno jajčece (gnido) na posamezen las. Jajčece je ovalne oblike in ima topi konec. Uši najdemo predvsem za ušesi, na zatilnem in na čelnem delu lasišča. Jajčeca (gnide) vedno izležejo odrasle uši, zato je prisotnost gnid na lasišču vedno pokazatelj, da imamo na glavi vsaj eno odraslo živo uš. Pomembno je vedeti, da so jajčeca (gnide), ki jih najdemo več kot 10 do 15 mm od skalpa, bodisi mrtva ali pa so se iz njih že razvile ličinke (človeški las mesečno zraste kakšnih 10 mm).
Do 300 jajčec odloži
Ušji zarodek se v jajčecu razvije v majhno ličinko (nimfo), ki je popolno razvita po šestih dneh. Ličinka je v bistvu pomanjšana odrasla žival in od prvega dne sesa kri svojega gostitelja. Približno po enem mesecu in dveh levitvah spolno dozori. Odrasla uš živi še kake tri tedne in v tem času samica lahko odloži do 300 jajčec, od osem do dvanajst dnevno. Ličinke in odrasle uši se hranijo s krvjo popolnoma enako, potrebujejo pa okrog šest obrokov dnevno. Z obustnim delom prebodejo kožo, česar zaradi anestetika v slini, ki jo izloča uš, običajno ne čutimo. Srbečica se običajno pojavi šele nekaj tednov po infestaciji zaradi imunskega odziva na snovi v slini (antikoagulanti, encimi).VIR: NIJZ
NIJZ pa piše (nelektorirano): »Tesni življenjski bivalni pogoji predstavljajo pomembno tveganje za širjenje ušivosti, ni pa ta več pokazatelj pomanjkanja higiene.«
Detergenti, sredstva za pranje
Triler dodaja, da ima uš nepopolno preobrazbo, zato je njen razvoj lažji in hitrejši. Bolh smo se denimo bolj ali manj znebili, predvsem zato ker imajo popolno preobrazbo in morajo vedno znova iskati gostitelja. »Pravzaprav je problem, da danes uporabljamo toliko detergentov, strupov za zatiranje, da so populacije belih uši razvile odpornost. Če bi takšna sredstva učinkovito uporabljal na beli uši pred 200 leti, bi jo že iztrebili.«Iskanje uši. FOTO: Triocean Getty Images/istockphoto
Bolhe se sicer še najdejo v urbanih središčih, na primer na podzemni železnici, ali pa v pristaniščih. Pri ušeh pa gre predvsem za hitro razmnoževanje: »Ko je izbruh v enem razredu, je okuženih pet do šest otrok in uši zatrejo, potem pa jih spet nekdo prinese od doma, ker jih niso učinkovito zatrli. Najde pa se populacija ljudi, ki živi v ekstremnih razmerah, in to so recimo begunci v begunskih centrih.« Torej je težava higiena, ga vprašamo? »Bolj je povezano s tem, da niso izpolnjeni higienski pogoji, ni denimo prh s toplo vodo, ni možnosti prati oblek z vročo vodo v pralnem stroju.«
Za preživetje odraslih uši in jajčec sta pomembni tudi zunanja temperatura, ki mora biti 25 do 30 stopinj Celzija, in vlažno okolje. Zato imajo uši za preživetje zunaj lasišča malo možnosti, pa še to le za kratek čas. Zaradi tega glavniki, krtače, kape, klobuki, posteljnina in drugi predmeti pri širjenju uši niso bistveni in za njihovo očiščenje nikakor niso potrebna pršila z insekticidi.
In kako odstranimo uši? Navodila NIJZ.
