ZA NAJBOLJ POŽRTVOVALNE

Enim dodatek, drugim figa

Objavljeno 06. april 2020 19.37 | Posodobljeno 06. april 2020 19.37 | Piše: Tomica Šuljić

Iz UKC Ljubljana opozarjajo, da 65-odstotnega dodatka k plači ne bodo dali vsem. Ministrstvo išče rešitve, sindikalisti grozijo s tožbo.

Isto tveganje, različno plačilo – tudi to je slovensko zdravstvo. FOTO: Tomi Lombar
Minule tedne je bilo v javnosti ogromno hvale dela zdravniškega osebja po vsej Sloveniji, požrtvovalnosti zdravnikov in medicinskih sester, ki v prvi frontni črti bijejo boj proti koronavirusu; številni tudi sami obolijo med svojo službo, saj delajo v rizičnih razmerah.
image
Na razlike so nas opozorili iz UKC Ljubljana, a o podobnem poročajo tudi iz drugih bolnišnic. FOTO: Voranc Vogel

A lepe besede so zastonj, ko pa država napove, da bo treba izplačevati tudi 65-odstotni dodatek za delo v tveganih razmerah epidemije, se zalomi: »Na sestanku v UKC Ljubljana so nam sporočili, da nam dodatki ne pripadajo. Delamo 12-urne delovnike podnevi in ponoči, sprejemamo paciente, jim jemljemo brise za koronavirusno bolezen, nato čakamo na rezultate,« je povedala zaposlena v UKC, ki pa se ni upala razkriti, saj »že prejemamo grožnje o odpovedi«.
 

Ponosni na kolektiv


Zanimivo pa je, da na vprašanje o grožnjah z odpovedmi iz UKC sploh niso odgovorili ali jih zanikali, njihov ton je precej bolj spraviteljski, saj da so »ponosni na kolektiv, ki razume težo obremenitev za zdravstveni sistem«, kot je sporočil tamkajšnji vodja službe za odnose z javnostmi Jure Brankovič: »Vodstvo UKC Ljubljana zagotavlja, da bo osrednja bolnišnica skladno z zakonskimi možnostmi nagradila zaposlene za posebne obremenitve oziroma izpostavljenost v času epidemije.«

Toda v zapisniku sestanka med tamkajšnjimi zaposlenimi je zapisano, da tak dodatek izrecno dobijo zaposleni v službi urgentne nevrologije. »Drugi oddelki, kjer sprejemamo paciente s potencialno okužbo, niso vključeni,« pravi zaposlena. Iz UKC pa smo neuradno izvedeli, da je zadržek tudi izkušnja izpred let, ko so najprej izplačevali dodatke, nato pa so jih morali iztožiti nazaj od svojih zaposlenih.

Toda takšna situacija, žal, ni zgolj v ljubljanskem UKC, temveč tudi v številnih zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih, opozarja Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva: »Vodstvom številnih zavodov smo poslali protestno pismo v zvezi z neizplačilom dodatka, poslali smo tudi več dopisov na ministrstva.« Dvoma po njeni razlagi ni: »Javni uslužbenci v zdravstvu, socialnem varstvu, policiji, vojski z vsakodnevnim prihodom na delo tvegajo okužbo z nalezljivo boleznijo.« Marjan Meglič, generalni sekretar Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, postreže z dodatnimi podatki: »Selektivno izplačilo so že napovedali v URI-Soča ter Splošni bolnišnici Celje.«
Člani sindikata še vedno poročajo o pomanjkanju zaščitne opreme in težavah pri priznavanju potnih stroškov zaradi nedelovanja javnega prevoza.


Nadaljuje, da so zaradi pritožb njihovih članov iz ljubljanskega UKC poslali stališče direktorju UKC Janezu Poklukarju: »Vsekakor višina izplačila tega dodatka ne more biti prepuščena vodstvom zavodov, prav tako ne odločitev, za katera delovišča bo dodatek izplačan.« Po Megličevih besedah so prav zdravstveni delavci prvi, ki zaradi dela kršijo pravilo Ostani doma: »Vsako naštevanje posameznih delovnih mest bi bilo zato odveč, saj vsak, ki v teh razmerah dela, potencialno tvega okužbo in je zato upravičen do dodatka.«

Zaradi dodatkov pa so se še dodatno zaostrila razmerja v časih korone – in tudi pritiski na zdravstvene delavce naj bi bili dodatni, ne zgolj delovne obremenitve. Meglič navaja, da ne pozna ljubljanskih pritiskov glede odpovedi zaposlitev, nato pa doda: »Z grožnjami smo seznanjeni iz Splošne bolnišnice Celje.«
 

Vsak direktor naj bi odločal po svoje


Medtem ko je temperatura v zdravstvenih ustanovah torej visoka iz več različnih razlogov, ima vrh države druge prioritete. Iz kabineta zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja so ponovili izjavo slednjega, da je zakon jasen in da je to zagotovil tudi premier Janez Janša. »Dejstvo je, da to v tem trenutku ni prioriteta,« je še dejal Gantar. Kakor za koga, bi lahko dodali: zdravstvenim delavcem to očitno je, saj gre za njihovo plačilo. Jasno je tudi, da političnemu vrhu to ne more biti prioriteta, za dodatek zadolženo ministrstvo za javno upravo pa sporoča: »Na Komisijo za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor smo naslovili pobudo, da obravnava in razloži 11. točko 39. člena pogodbe, kar bi zagotovilo enako ravnanje proračunskih uporabnikov.«
Selektivno izplačilo so že napovedali v URI-Soča ter Splošni bolnišnici Celje.


Medtem ko komisija tuhta in melje, se nabira nezadovoljstvo pri obremenjenih zdravstvenih delavcih, ki se ukvarjajo tudi z drugimi težavami. Ilešič Čujovičeva navaja, da člani še vedno poročajo o pomanjkanju zaščitne opreme in težavah pri priznavanju potnih stroškov zaradi nedelovanja javnega prevoza. Meglič benti: »Ne bomo dovolili, da bo vsak direktor po svoje odločal, komu, kaj in koliko bo izplačal.« Toda minister za javno upravo Boštjan Koritnik je v soboto pojasnil, da bodo o tem, kdo in koliko dodatka dobi, odločali prav predstojniki. Zato so sindikalisti v skrajnem primeru napovedali obrambo pravic za dodatek po sodni poti. 




Deli s prijatelji