KDO BO NOSIL ODGOVORNOST?
Delodajalci nočejo bremena PCT, to predlagajo za zaposlene
Klub slovenskih podjetnikov podpira ukrepe, a želijo, da je odgovoren vsak delavec zase.
Odpri galerijo
Hitri testi za ugotavljanje prisotnosti novega koronavirusa. FOTO: Shutterstock
Klub slovenskih podjetnikov (SBC) podpira večino ukrepov iz vladnega odloka o načinu izpolnjevanja pogoja PCT, ne strinja pa se s tem, da je časovno in finančno breme glede izpolnjevanja tega pogoja na delodajalcih, in to kljub temu, da se o tem, kateri pogoj bo izpolnil, odloča delavec. Predlagajo, naj bo odgovornost na strani zaposlenih.
Kot so danes sporočili iz SCB, se z večino ukrepov strinjajo, saj so ti usmerjeni v varovanje kolektivnega zdravja. Želijo, da je delovno okolje, v katerem se zadržujejo zaposleni, varno. »Ne moremo pa se strinjati z ukrepi v delu, ki celotno časovno in finančno breme glede (ne)izpolnjevanja pogoja PCT prenašajo na delodajalce, in to kljub temu da je odločitev o tem, kateri pogoj bo izpolnil, izključno na strani delavca. Vladi predlagamo, da se ukrep spremeni tako, da bo testiranje potekalo zunaj delovnega časa, obenem pa bo odgovornost za izvedbo individualna, na strani zaposlenih,« so zapisali.
»Delodajalec zaposlenega ne more prisiliti, katero obliko izpolnjevanja pogoja naj izbere, kljub temu pa je dolžan nositi finančne in organizacijske posledice delavčeve odločitve, če se ta ne cepi,« opozarjajo v SBC.
Težava je po njihovem prepričanju tudi vštevanje časa, potrebnega za testiranje, v delovni čas delavca, zaradi česar se skrajšuje efektivni delovni čas delavcev. Dodatno težavo predstavlja okoliščina, da bo delodajalec moral delovni proces znova in znova prilagajati zaradi izpada delovnih ur tistih, ki se testirajo. Vse to negativno vpliva na uspešnost podjetja, so opozorili.
»Sedanja rešitev namreč ne spodbuja ljudi k odgovornemu prispevku k boljšemu javnemu zdravju, kar so nenazadnje večkrat poudarili tudi predstavniki vlade in strokovnih inštitucij. Zato bi bila sprememba te ureditve, po našem prepričanju, v trenutnih okoliščinah najbolj primerna, pravična in vsebinsko utemeljena,« so pozvali.
Kot so danes sporočili iz SCB, se z večino ukrepov strinjajo, saj so ti usmerjeni v varovanje kolektivnega zdravja. Želijo, da je delovno okolje, v katerem se zadržujejo zaposleni, varno. »Ne moremo pa se strinjati z ukrepi v delu, ki celotno časovno in finančno breme glede (ne)izpolnjevanja pogoja PCT prenašajo na delodajalce, in to kljub temu da je odločitev o tem, kateri pogoj bo izpolnil, izključno na strani delavca. Vladi predlagamo, da se ukrep spremeni tako, da bo testiranje potekalo zunaj delovnega časa, obenem pa bo odgovornost za izvedbo individualna, na strani zaposlenih,« so zapisali.
Delodajalec ne more prisiliti zaposlenega, naj se cepi
Nenavadno se jim zdi, da mora delodajalec poskrbeti, da se bo obveza izpolnjevala, sicer mu grozi globa, medtem ko je samostojna pravica zaposlenega, da se odloči, katero izmed možnost bo izbral: strokovno priporočeno brezplačno cepljenje ali večkratno plačljivo periodično testiranje.
»Delodajalec zaposlenega ne more prisiliti, katero obliko izpolnjevanja pogoja naj izbere, kljub temu pa je dolžan nositi finančne in organizacijske posledice delavčeve odločitve, če se ta ne cepi,« opozarjajo v SBC.
Račun izstavljen gospodarstvu
Širitev obveznosti pogoja PCT za delavce in uporabnike storitev je po ocenah predsednice Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariče Lah posledica slabe precepljenosti v Sloveniji, račun pa je izstavljen gospodarstvu. V trgovinski panogi jo bodo po njenih besedah sicer znova najslabše odnesle trgovine s tehničnim blagom. »Trgovina ocenjuje, da bo zaradi uveljavitve novega odloka beležila upad prihodka, stroški pa se bodo povečali, saj bo treba uvesti nadzor nad izpolnjevanjem pogoja PCT pri potrošnikih, ki vstopajo v neživilske prodajalne oziroma v trgovske centre,« je ocenila. Ob tem je predsednica TZS opozorila na neenak položaj znotraj trgovinske panoge, pri čemer jo bodo znova najslabše odnesle trgovine s tehničnim blagom. »Živilske trgovine so izjema, v trgovinah s tehničnim blagom pa bo obisk omejen,« je opozorila.
Širitev obveznosti pogoja PCT za delavce in uporabnike storitev je po ocenah predsednice Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariče Lah posledica slabe precepljenosti v Sloveniji, račun pa je izstavljen gospodarstvu. V trgovinski panogi jo bodo po njenih besedah sicer znova najslabše odnesle trgovine s tehničnim blagom. »Trgovina ocenjuje, da bo zaradi uveljavitve novega odloka beležila upad prihodka, stroški pa se bodo povečali, saj bo treba uvesti nadzor nad izpolnjevanjem pogoja PCT pri potrošnikih, ki vstopajo v neživilske prodajalne oziroma v trgovske centre,« je ocenila. Ob tem je predsednica TZS opozorila na neenak položaj znotraj trgovinske panoge, pri čemer jo bodo znova najslabše odnesle trgovine s tehničnim blagom. »Živilske trgovine so izjema, v trgovinah s tehničnim blagom pa bo obisk omejen,« je opozorila.
Odgovornost naj nosi zaposleni
Želijo, da odgovornost za uresničevanje pogoja PCT prevzel tisti, ki ima edini možnost odločati se o njem, torej zaposleni. »Če namreč posameznik ni cepljen, je njegova dolžnost, da se redno testira in o tem obvešča delodajalca. Da je breme v tovrstnih primerih v celoti na plečih delodajalca, ni ne pravično niti ni finančno in časovno vzdržno. Poleg tega s tem družbi pošiljamo napačno sporočilo, da je tudi kolektivno nižja zaščita pred virusom sprejemljiva,« so navedli.
Težava je po njihovem prepričanju tudi vštevanje časa, potrebnega za testiranje, v delovni čas delavca, zaradi česar se skrajšuje efektivni delovni čas delavcev. Dodatno težavo predstavlja okoliščina, da bo delodajalec moral delovni proces znova in znova prilagajati zaradi izpada delovnih ur tistih, ki se testirajo. Vse to negativno vpliva na uspešnost podjetja, so opozorili.
Vlada naj pripravi zakonsko podlago
Menijo, da se je z razvojem cepiv »odprla možnost, da se pri obvladovanju epidemije preide s kolektivne odgovornosti na individualno«, zato vlado pozivajo, naj pripravi zakonsko podlago, ki bo breme testiranja prenesla na posameznika, s čimer bi se uskladili pravica posameznika do svobodne izbire z odgovornostjo pri izvajanju te pravice.»Sedanja rešitev namreč ne spodbuja ljudi k odgovornemu prispevku k boljšemu javnemu zdravju, kar so nenazadnje večkrat poudarili tudi predstavniki vlade in strokovnih inštitucij. Zato bi bila sprememba te ureditve, po našem prepričanju, v trenutnih okoliščinah najbolj primerna, pravična in vsebinsko utemeljena,« so pozvali.
V GZS pozdravljajo odločitev vlade, da kljub slabšanju epidemioloških razmer ne zapira gospodarstva in da to lahko ob izpolnjevanju pogoja PCT posluje v čim večjem obsegu. Kritični pa so do odločitve, da se strošek testiranja vseh zaposlenih prenese na delodajalce. Po njihovem bi to morala biti odgovornost vsakega posameznika. »Ocenjujemo, da delodajalci ne morejo kriti stroškov testiranja zaposlenim, ki se ne želijo odločiti za brezplačno alternativo, ki je cepljenje. Po našem mnenju naj vsak posameznik nosi odgovornost za svojo odločitev ter s tem tudi za stroške testiranja, če se ne odloči za cepljenje in za to nima utemeljenih zdravstvenih razlogov,« je izpostavil Aleš Cantarutti, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
