NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Pokojninska reforma
Predlog pokojninske reforme ne rešuje težave nepravičnosti pokojninskega sistema.
Odpri galerijo
Slovenija potrebuje pokojninsko reformo, ampak takšno, ki bo sistem naredila vzdržen in ne bo le po nepotrebnem razdražila ljudi. Čez dvajset let bo tretjina prebivalstva starejša od 65 let, kar bo povzročilo velik pritisk ne samo na pokojninski sistem, ampak tudi na zdravstvo in nekatere investicije – gradnjo domov za ostarele, denimo.
Predlog pokojninske reforme, ki ga je pripravila ministrica za delo, ne rešuje težave nepravičnosti našega pokojninskega sistema. Slovenski pokojninski sistem ima preveč izjem od načela, da mora pokojnina temeljiti na plačanih prispevkih v pokojninsko blagajno. Najprej bi bilo treba takoj brez izjem odpraviti institut podeljevanja izjemnih pokojnin. Ni ekonomsko utemeljeno niti pravično, da vlada dodeljuje določenim umetnikom ali športnikom izjemne pokojnine ne glede na (ne)plačane prispevke.
Posebna republiška priznavalnina za prispevek k razvoju slovenske kulture je bila leta 2011 dodeljena celo srbsko-hrvaškemu igralcu Radu Šerbedžiji, ki je zaslovel s hollywoodskimi uspešnicami. Dokler ne bodo pokojnine temeljile na plačanih prispevkih, tudi mladi ne bodo motivirani za delo in plačevanje prispevkov v Sloveniji. Nekateri v vladi tega očitno ne razumejo.
Minister za kulturo, ki ima pri šestdesetih letih samo 13 let delovne dobe, zagotovo ne, in zato ni čudno, da se mu zdi podeljevanje izjemnih pokojnin smiselno. Oblast nam prek obstoječega pokojninskega sistema vsak dan sporoča, da se ne splača delati in plačevati prispevkov v pokojninsko blagajno. Razlika med minimalno pokojnino nekoga, ki je dosegel polno delovno dobo, in denarno socialno pomočjo je samo dobrih sto evrov.
Vlada bi morala pred reformo preprečiti tudi zlorabe denarnih socialnih pomoči, ki temeljijo na socialnem turizmu. Nemški parlament je že sprejel zakon, ki določa, da tujci lahko šele po petih letih bivanja v Nemčiji zaprosijo za socialno podporo, če niso zaposleni.
Pokojninska reforma je smiselna samo, če bo zagotovila, da bo višina pokojnine bolj povezana z višino plačanih prispevkov v delovni dobi, kot je to sedaj. Trenutni predlog temelji predvsem na logiki, da bomo morali delati dlje za manj.
Predlog pokojninske reforme ne rešuje težave nepravičnosti pokojninskega sistema.
Predlog pokojninske reforme, ki ga je pripravila ministrica za delo, ne rešuje težave nepravičnosti našega pokojninskega sistema. Slovenski pokojninski sistem ima preveč izjem od načela, da mora pokojnina temeljiti na plačanih prispevkih v pokojninsko blagajno. Najprej bi bilo treba takoj brez izjem odpraviti institut podeljevanja izjemnih pokojnin. Ni ekonomsko utemeljeno niti pravično, da vlada dodeljuje določenim umetnikom ali športnikom izjemne pokojnine ne glede na (ne)plačane prispevke.
Posebna republiška priznavalnina za prispevek k razvoju slovenske kulture je bila leta 2011 dodeljena celo srbsko-hrvaškemu igralcu Radu Šerbedžiji, ki je zaslovel s hollywoodskimi uspešnicami. Dokler ne bodo pokojnine temeljile na plačanih prispevkih, tudi mladi ne bodo motivirani za delo in plačevanje prispevkov v Sloveniji. Nekateri v vladi tega očitno ne razumejo.
Minister za kulturo, ki ima pri šestdesetih letih samo 13 let delovne dobe, zagotovo ne, in zato ni čudno, da se mu zdi podeljevanje izjemnih pokojnin smiselno. Oblast nam prek obstoječega pokojninskega sistema vsak dan sporoča, da se ne splača delati in plačevati prispevkov v pokojninsko blagajno. Razlika med minimalno pokojnino nekoga, ki je dosegel polno delovno dobo, in denarno socialno pomočjo je samo dobrih sto evrov.
Vlada bi morala pred reformo preprečiti tudi zlorabe denarnih socialnih pomoči, ki temeljijo na socialnem turizmu. Nemški parlament je že sprejel zakon, ki določa, da tujci lahko šele po petih letih bivanja v Nemčiji zaprosijo za socialno podporo, če niso zaposleni.
Pokojninska reforma je smiselna samo, če bo zagotovila, da bo višina pokojnine bolj povezana z višino plačanih prispevkov v delovni dobi, kot je to sedaj. Trenutni predlog temelji predvsem na logiki, da bomo morali delati dlje za manj.
