NA EKS
Komentar Lare Paukovič: Kritiziranje, slovenski nacionalni šport
Drugi so si enotni: čestitke, Maruša! Ker si jih tudi zasluži. In ni jih tako težko napisati.
Odpri galerijo
Maruša Majer v filmu Ivan FOTO: IMDB
Za vikend je razveselila novica, da je naša odlična igralka Maruša Majer prejela še eno priznanje za pretresljivo vlogo Mare v filmu Ivan – zlato areno na puljskem filmskem festivalu. Priznati moram, da me je razveselilo tudi dejstvo, da med šestimi komentarji, kolikor se jih je v času pisanja te kolumne nabralo pod novico na portalu MMC RTV SLO, ni bilo niti enega negativnega. En komentator se sicer pritožuje, kam da je izginilo Marušino štajersko narečje, kar je v povezavi s tem dosežkom res pomembno, a pustimo to. Drugi so si enotni: čestitke, Maruša! Ker si jih tudi zasluži. In ni jih tako težko napisati. Toda če sodimo po splošnem nivoju komentarjev pod članki, ki opevajo slovenske dosežke, je presneto težko. Določeno spoštovanje komentatorji izkažejo le, če a) umre nekdo, ki je imel v družbi določen status; b) dobi nagrado nekdo, ki je do tistega trenutka že dobil nekaj priznanj ali je na splošno toliko uveljavljen, da mu je vredno čestitati; c) nekomu res uspe v tujini (slovenska obsedenost s tujino ...) ali d) gre za dosežke naših športnikov
.
A če dobro pomislim, ti v resnici niti to, da spadaš v katero od omenjenih kategorij, ne pomaga vedno. Odpremo lahko na primer katerega od nedavnih člankov o tem, da je Nika Kljun, ki je že uveljavljena vrhunska plesalka in ima za seboj številne hvalevredne uspehe, koreografirala prireditev pred finalom svetovnega nogometnega prvenstva. Poleg čestitk se tam med komentarji, verjeli ali ne, znajdejo izrazi dvoma, zakaj točno je Nika tako pomembna, da se sploh pojavlja v medijih, opozorila, da bo v resnici samo ena od plesalcev in da sploh ne gre za tako velik dosežek, pa namigovanja na to, da je do tega prišla po zvezah (kakor po mnenju povprečnega slovenskega komentatorja tri četrtine ljudi, ki jim kaj uspe).
Če se ljudje sprašujejo, kaj točno je naredila Nika Kljun, ki je ambasadorka slovenskega plesa in vzornica številnim mladim plesalcem, sodelovala pa je med drugim z Jennifer Lopez, Justinom Bieberjem in Britney Spears, da si ob novi karierni prelomnici zasluži članek na nekem portalu, si lahko samo predstavljate, kako se odzivajo na novice, povezane z »manj znanimi« posamezniki. Recimo s pesnikom, čigar knjigo so prevedli v nemščino (»Kdo je to in koliko njegovih knjig se je sploh prodalo doma?«), pevko novega trap glasbenega vala (»Kdo je to in kdo bo poslušal to cviljenje?«), pravkar umrlo glasbenico, ki je ustvarjala bolj na področju alternativne glasbe (»Moje sožalje, ampak ... kdo je to, a se bo o meni tudi pisalo na raznih portalih, ko bom umrl?«) ali mlado avtorico, ki je pravkar izdala svojo prvo knjigo (»Kdo je to?« / »Pri teh letih še nima nobenih izkušenj« / »To je vse po zvezah« – in tu mi lahko sploh verjamete, ker sem to doživela tudi sama).
Ni treba, da se omejimo samo na področje umetnosti – če nisi naredil česa izjemnega ali se iz neznanega razloga nekako prikupil slovenskemu občinstvu, boš kritik deležen/-a tudi kot manj znani igralec, voditeljica (»Kdo je ta? Zafnana ... tista prejšnja je bila boljša«) ali novopečena miss Slovenije/Universe. Tu lahko skoraj vedno, ko se kje pojavi novica o tem, računamo na zlato klasiko med komentarji: »Še moja punca/soseda je lepša.« Sicer nisem ravno velika zagovornica lepotnih izborov, vseeno pa sem takšnih izjav in diskreditiranja vsepovprek do grla sita. Se je morda tvoja punca ali soseda prijavila na to tekmovanje? Ne? No, to je ta razlika. Verjetnost, da bo imelo dekle, ki je aktualna miss Slovenije, kariero v medijih, je vseeno večja kot pri tvoji punci, ki recimo streže v lokalnem kafiču. In tudi verjetnost, da bodo ljudje, ki so že dosegli neki uspeh, o katerem se je medijem zdelo vredno poročati, še naprej uspešni, je malenkost večja kot to, da bo veliki preboj uspel ljudem, ki svojo energijo usmerjajo v to, da pod novice o izstopajočih posameznikih pridejo pisat komentarje »Kaj pa je ta naredil takega« in »To zna tudi moja babica«.
Pa še v razmislek: mlada igralka, pod člankom o kateri se je ob njenem prvem filmu znašel komentar osebe X »Kdo je ta in a niso mogli najti kake druge za vlogo?« je morda prav tista, ki bo čez nekaj let glavna zvezda nekega mednarodnega filmskega festivala. In ni dvakrat za reči, da oseba X takrat ne bo pogoltnila svojega ponosa in napisala samo »Čestitke« tako kot drugi normalni ljudje. Ali pa bodo do takrat komentarje pod novicami že povsod ukinili – kar bi bilo navsezadnje morda najpametneje.
.
Drugi so si enotni: čestitke, Maruša! Ker si jih tudi zasluži. In ni jih tako težko napisati.
A če dobro pomislim, ti v resnici niti to, da spadaš v katero od omenjenih kategorij, ne pomaga vedno. Odpremo lahko na primer katerega od nedavnih člankov o tem, da je Nika Kljun, ki je že uveljavljena vrhunska plesalka in ima za seboj številne hvalevredne uspehe, koreografirala prireditev pred finalom svetovnega nogometnega prvenstva. Poleg čestitk se tam med komentarji, verjeli ali ne, znajdejo izrazi dvoma, zakaj točno je Nika tako pomembna, da se sploh pojavlja v medijih, opozorila, da bo v resnici samo ena od plesalcev in da sploh ne gre za tako velik dosežek, pa namigovanja na to, da je do tega prišla po zvezah (kakor po mnenju povprečnega slovenskega komentatorja tri četrtine ljudi, ki jim kaj uspe).
Če se ljudje sprašujejo, kaj točno je naredila Nika Kljun, ki je ambasadorka slovenskega plesa in vzornica številnim mladim plesalcem, sodelovala pa je med drugim z Jennifer Lopez, Justinom Bieberjem in Britney Spears, da si ob novi karierni prelomnici zasluži članek na nekem portalu, si lahko samo predstavljate, kako se odzivajo na novice, povezane z »manj znanimi« posamezniki. Recimo s pesnikom, čigar knjigo so prevedli v nemščino (»Kdo je to in koliko njegovih knjig se je sploh prodalo doma?«), pevko novega trap glasbenega vala (»Kdo je to in kdo bo poslušal to cviljenje?«), pravkar umrlo glasbenico, ki je ustvarjala bolj na področju alternativne glasbe (»Moje sožalje, ampak ... kdo je to, a se bo o meni tudi pisalo na raznih portalih, ko bom umrl?«) ali mlado avtorico, ki je pravkar izdala svojo prvo knjigo (»Kdo je to?« / »Pri teh letih še nima nobenih izkušenj« / »To je vse po zvezah« – in tu mi lahko sploh verjamete, ker sem to doživela tudi sama).
Ni treba, da se omejimo samo na področje umetnosti – če nisi naredil česa izjemnega ali se iz neznanega razloga nekako prikupil slovenskemu občinstvu, boš kritik deležen/-a tudi kot manj znani igralec, voditeljica (»Kdo je ta? Zafnana ... tista prejšnja je bila boljša«) ali novopečena miss Slovenije/Universe. Tu lahko skoraj vedno, ko se kje pojavi novica o tem, računamo na zlato klasiko med komentarji: »Še moja punca/soseda je lepša.« Sicer nisem ravno velika zagovornica lepotnih izborov, vseeno pa sem takšnih izjav in diskreditiranja vsepovprek do grla sita. Se je morda tvoja punca ali soseda prijavila na to tekmovanje? Ne? No, to je ta razlika. Verjetnost, da bo imelo dekle, ki je aktualna miss Slovenije, kariero v medijih, je vseeno večja kot pri tvoji punci, ki recimo streže v lokalnem kafiču. In tudi verjetnost, da bodo ljudje, ki so že dosegli neki uspeh, o katerem se je medijem zdelo vredno poročati, še naprej uspešni, je malenkost večja kot to, da bo veliki preboj uspel ljudem, ki svojo energijo usmerjajo v to, da pod novice o izstopajočih posameznikih pridejo pisat komentarje »Kaj pa je ta naredil takega« in »To zna tudi moja babica«.
Pa še v razmislek: mlada igralka, pod člankom o kateri se je ob njenem prvem filmu znašel komentar osebe X »Kdo je ta in a niso mogli najti kake druge za vlogo?« je morda prav tista, ki bo čez nekaj let glavna zvezda nekega mednarodnega filmskega festivala. In ni dvakrat za reči, da oseba X takrat ne bo pogoltnila svojega ponosa in napisala samo »Čestitke« tako kot drugi normalni ljudje. Ali pa bodo do takrat komentarje pod novicami že povsod ukinili – kar bi bilo navsezadnje morda najpametneje.
