NA EKS
Kolumna Gašperja Lubeja: Trojček rodi trojčke
Šarec se zanaša na akumulacijo politične moči, ki je z vsakim dnem večja.
Odpri galerijo
Okrog največje vladne stranke in premierja se gostijo interesi, lobiji, interesne skupine, denar. Tudi če ima v parlamentu le 13 poslancev. FOTO: Jože Suhadolnik
Spet je nekaj korakov pred političnimi zavezniki. Njegovi liberalni prijatelji spet ne razumejo, da imajo opravka s šahistom, ki je diplomiral iz igralstva. Spet capljajo s politično analizo in z vsakim dnem izgubljajo dragoceni čas in pogajalske adute.
Če držijo neuradne informacije, da je Marjan Šarec v prvih pogovorih o oblikovanju skupne liste slovenskih liberalcev na majskih evropskih volitvah postavil pogoj, da mora njegova LMŠ na listi zasedati prva tri mesta, gre seveda za nesramno izsiljevanje. Stranka formalno nima takšne politične moči, da bi to lahko zahtevala. A Šarec se zanaša na akumulacijo politične moči, ki je z vsakim dnem večja.
Zakaj so prva mesta na listah pomembna? Zato, ker so bili na prejšnjih volitvah evropski poslanci večinoma izvoljeni s prvih mest svojih list, z izjemo Tanje Fajon, ki je z drugega mesta s preferenčnimi glasovi preskočila Igorja Lukšiča, in Franca Bogoviča, ki je izrinil Aleša Hojsa.
Miro Cerar in Alenka Bratušek bi morala že pred novim letom sforsirati oblikovanje skupne liste ali pa se o njej dogovoriti sama. Tako pa dopuščata, da tempo narekuje Šarec. Kot nekdanja predsednika vlade bi morala vedeti, da se okrog največje vladne stranke in premierja gostijo interesi, lobiji, interesne skupine, denar. Tudi če ima v parlamentu le 13 poslancev.
Predsednik LMŠ je minule mesece dobro izkoristil za koncentracijo politične moči z discipliniranjem političnih zaveznikov v koaliciji, hladno-toplim odnosom do zunanje sodelavke Levice in z bombončki dobršnemu delu volilnega telesa v obliki zvišanja minimalne plače in izboljšanja plač javnim uslužbencem. V zadnjem mesecu je dodal še ofenzivo, v kateri je skočil iz vsake medijske konzerve, pa naj bo odprta na Škrabčevi domačiji ali pa na POP TV.
Rezultat? V zadnji javnomnenjski raziskavi Mediane je LMŠ prepolovila zaostanek za SDS in podvojila prednost pred SD. Liberalni stranki Cerarja in Bratuškove imata skupaj skoraj dvakrat manjšo podporo kot Šarčevi liberalci. S takšnimi odstotki zahteva predsednika vlade o prvih treh mestih na evropski listi ni več tako nesramno izsiljevanje.
Še enega aduta ima v rokavu Šarec in tudi ta adut je rezultat zadnjega meseca, ko se je podpora LMŠ in tudi njegovi vladi bistveno zvišala. Na evropskih volitvah sicer ni volilnega praga, a je treba doseči lep rezultat, če hočeš imeti vsaj enega poslanca.
Na prejšnjih volitvah Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića ni pomagalo, da je dobila 6,63 odstotka. Premalo za en mandat. Na volitvah 2009 je Desus dobil še več, 7,18 odstotka. Premalo za en mandat. Na prvih evropskih volitvah leta 2004 je bilo še »huje«. SLS niti 8,41 odstotka ni pomagalo, da bi prišla do enega mandata.
Kaj to pomeni? Kdo si lahko najbolj privošči samostojni nastop na volitvah? LMŠ, seveda. Še huje, če se v primeru nedogovora o skupnem nastopu liberalnega trojčka niti Cerar in Bratuškova ne dogovorita za skupno listo dveh strank, sta v resni nevarnosti, da obe ostaneta pred vrati Evropskega parlamenta. Pri razdelitvi mandatov se bodo njuni glasovi seveda prelivali k večjim strankam, tudi LMŠ.
Če že nista, bi morala torej Cerar in Bratuškova delovati kot enoten blok proti Šarcu. Najprej bi morala ponuditi odlične kandidate za listo, predvsem pa hitro razčistiti, ali je skupen nastop treh strank mogoč. Tako kot je diplomirani igralec pred volitvami preštudiral vse politične like in se v povolilni komediji zmešnjav zavihtel na politični prestol, je tudi zdaj jasno, da je kot šahist preigral že vse kombinacije v evropski simultanki. Njegova liberalna prijatelja ne razumeta, da sta že zelo v zaostanku.
Če bo liberalni trojček partijo odigral brez napak, si lahko obeta celo trojčke v obliki treh evroposlancev. V primeru cincanja in razbitega nastopa na majskih volitvah pa se lahko zgodi, da se bo trojček držal za glavo.
Na prejšnjih evropskih volitvah je desnica presegla 41 odstotkov in zasedla večino slovenskih poslanskih sedežev. Tokrat se lahko zgodi, da bodo levičarji in liberalci pogoreli kot še nikoli.
Če držijo neuradne informacije, da je Marjan Šarec v prvih pogovorih o oblikovanju skupne liste slovenskih liberalcev na majskih evropskih volitvah postavil pogoj, da mora njegova LMŠ na listi zasedati prva tri mesta, gre seveda za nesramno izsiljevanje. Stranka formalno nima takšne politične moči, da bi to lahko zahtevala. A Šarec se zanaša na akumulacijo politične moči, ki je z vsakim dnem večja.
Zakaj so prva mesta na listah pomembna? Zato, ker so bili na prejšnjih volitvah evropski poslanci večinoma izvoljeni s prvih mest svojih list, z izjemo Tanje Fajon, ki je z drugega mesta s preferenčnimi glasovi preskočila Igorja Lukšiča, in Franca Bogoviča, ki je izrinil Aleša Hojsa.
Miro Cerar in Alenka Bratušek bi morala že pred novim letom sforsirati oblikovanje skupne liste ali pa se o njej dogovoriti sama. Tako pa dopuščata, da tempo narekuje Šarec. Kot nekdanja predsednika vlade bi morala vedeti, da se okrog največje vladne stranke in premierja gostijo interesi, lobiji, interesne skupine, denar. Tudi če ima v parlamentu le 13 poslancev.
Predsednik LMŠ je minule mesece dobro izkoristil za koncentracijo politične moči z discipliniranjem političnih zaveznikov v koaliciji, hladno-toplim odnosom do zunanje sodelavke Levice in z bombončki dobršnemu delu volilnega telesa v obliki zvišanja minimalne plače in izboljšanja plač javnim uslužbencem. V zadnjem mesecu je dodal še ofenzivo, v kateri je skočil iz vsake medijske konzerve, pa naj bo odprta na Škrabčevi domačiji ali pa na POP TV.
Rezultat? V zadnji javnomnenjski raziskavi Mediane je LMŠ prepolovila zaostanek za SDS in podvojila prednost pred SD. Liberalni stranki Cerarja in Bratuškove imata skupaj skoraj dvakrat manjšo podporo kot Šarčevi liberalci. S takšnimi odstotki zahteva predsednika vlade o prvih treh mestih na evropski listi ni več tako nesramno izsiljevanje.
Še enega aduta ima v rokavu Šarec in tudi ta adut je rezultat zadnjega meseca, ko se je podpora LMŠ in tudi njegovi vladi bistveno zvišala. Na evropskih volitvah sicer ni volilnega praga, a je treba doseči lep rezultat, če hočeš imeti vsaj enega poslanca.
Na prejšnjih volitvah Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića ni pomagalo, da je dobila 6,63 odstotka. Premalo za en mandat. Na volitvah 2009 je Desus dobil še več, 7,18 odstotka. Premalo za en mandat. Na prvih evropskih volitvah leta 2004 je bilo še »huje«. SLS niti 8,41 odstotka ni pomagalo, da bi prišla do enega mandata.
Kaj to pomeni? Kdo si lahko najbolj privošči samostojni nastop na volitvah? LMŠ, seveda. Še huje, če se v primeru nedogovora o skupnem nastopu liberalnega trojčka niti Cerar in Bratuškova ne dogovorita za skupno listo dveh strank, sta v resni nevarnosti, da obe ostaneta pred vrati Evropskega parlamenta. Pri razdelitvi mandatov se bodo njuni glasovi seveda prelivali k večjim strankam, tudi LMŠ.
Če že nista, bi morala torej Cerar in Bratuškova delovati kot enoten blok proti Šarcu. Najprej bi morala ponuditi odlične kandidate za listo, predvsem pa hitro razčistiti, ali je skupen nastop treh strank mogoč. Tako kot je diplomirani igralec pred volitvami preštudiral vse politične like in se v povolilni komediji zmešnjav zavihtel na politični prestol, je tudi zdaj jasno, da je kot šahist preigral že vse kombinacije v evropski simultanki. Njegova liberalna prijatelja ne razumeta, da sta že zelo v zaostanku.
Če bo liberalni trojček partijo odigral brez napak, si lahko obeta celo trojčke v obliki treh evroposlancev. V primeru cincanja in razbitega nastopa na majskih volitvah pa se lahko zgodi, da se bo trojček držal za glavo.
Na prejšnjih evropskih volitvah je desnica presegla 41 odstotkov in zasedla večino slovenskih poslanskih sedežev. Tokrat se lahko zgodi, da bodo levičarji in liberalci pogoreli kot še nikoli.
