NA EKS
Kolumna Marije M. Kotnik: Prodajnim avtomatom je vseeno za vaše zdravje
Saj lahko krivdo valimo na vse druge. Na državo, na prodajne avtomate, na presvetega tam zgoraj. A spremembo lahko naredimo le mi!
Odpri galerijo
Dejstvo je, da slabo prehranjevanje s hitro hrano res zelo škoduje našemu zdravju. FOTO: GuliverGetty Images
December je zanimiv mesec. Pa ne zato, ker je prazničen vseh 31 dni, temveč ker se pri vse bolj nasilnem obveščanju ali bolje oglaševanju, kaj smemo in kaj ne in kaj je za nas dobro in kaj ne, dogajajo veliki absurdi. Tako na primer lahko vsak dan poslušamo, gledamo prispevke, ki izključujejo drug drugega. Najprej poslušamo prispevek o tem, kako so odvisnosti od novih tehnologij pogubne za ljudi, še posebno mlade. Takoj zatem pa lahko slišimo, kako je najboljše darilo, ki ga mora letos dobiti vsak otrok, tablica ali mobilni telefon. Ali pa ko strokovnjaki, ki se spoznajo na zdravje prebivalstva, vse bolj pozivajo, naj ljudje končno že začnemo upoštevati načela zdravega prehranjevanja, kamor nikakor ne spada hitra in zelo predelana hrana, ki jo lahko kupimo na vsakem koraku.
In zares je hitra hrana vsepovsod. Dobimo jo lahko dobesedno na vsakem koraku. Zakaj jo sicer kupujemo, kljub vsem svarilom, da to za nas ni dobro, pa je že tema za kako drugo kolumno.
Tokrat, priznam, me je presenetila novica, ki so jo posredovali kolegi s Slovenske tiskovne agencije, da je tudi v prodajnih avtomatih v zdravstvenih domovih, bolnišnicah in domovih za starejše po Sloveniji na prodaj večinoma nezdrava hrana. Raziskava, ki jo je pred kratkim izvedla mariborska fakulteta za zdravstvene vede, je namreč pokazala, da prevladujejo pijače in prigrizki z visoko vsebnostjo sladkorja, maščob in soli ter z nizko hranilno vrednostjo. Hja. Zdravo, ni kaj, sploh, če si še star in bolan in se moraš na hitro okrepiti?
Pa šalo na stran. Šefica raziskave Urška Rozman je povedala, da so popisali 188 ustanov v vseh statističnih regijah v Sloveniji in preučili skupno 5625 različnih izdelkov, ki so jih ponujali tamkajšnji prodajni avtomati. Ugotovitve so res porazne. In to za nas, ljudi. Tiste, ki to hrano kupuje(jo)mo.
Namreč, »v več kot treh četrtinah so bili avtomati napolnjeni s pijačami s sladkorjem in sladkimi prigrizki, le slab odstotek ponudbe je predstavljala bolj zdrava izbira, kot so voda, sveže sadje in oreščki«.
Dejstvo je, da slabo prehranjevanje s hitro hrano res zelo škoduje našemu zdravju. In to vedno znova in znova poudarjajo najrazličnejši strokovnjaki, še najbolj tisti, ki so pripravili evropski kodeks proti raku, ki odsvetujejo, da čezmerno uživamo živila, kot so hamburgerji, ocvrti kosi perutnine, pomfri (čips) in mastne (npr. smutiji ali mlečni napitki) ali sladke pijače.
No, pa smo tam. Zakaj torej kupujemo hitro predelano hrano in pijačo v avtomatih? Zakaj sploh kupujemo sladke pijače in hitro hrano, če smo se odpravili v bolnišnico ali na zdravniški pregled v zdravstveni dom? In zakaj, zaboga, starejšim ljudem ne omogočimo vsaj zdravega prehranjevanja, če jim že dostojnega staranja kot družba ne želimo?
Ljudje božji, kaj nam še ni jasno, da je zgolj od nas odvisno, kaj, koliko in kako bomo jedli. Prav tako je od nas odvisno, kako bomo hranili bolne v bolnišnicah in ostarele v domovih za starejše. Verjemite, da bi se tudi prehranska industrija, pa tudi ponudniki izdelkov v prodajnih avtomatih, hitro prilagodili, če bi izdelke, ki jih zdaj ponujajo in prodajajo, enostavno ignorirali in nič več kupovali.
Saj vem, da bo kdo rekel, da sem pač naivno žensko bitje, ki še vedno misli, da s(m)o ljudje toliko pametni, da sami sebe pa res ne bomo uničevali še s hrano. No, zakaj tako mislim? Zato ker izhajam iz sebe. Še nikoli si nisem v avtomatu kupila nič drugega kot tu in tam kakšen espresso ali navadno vodo, če tista iz pipe ni bila ustrezna. In zato pravzaprav sploh ne razumem, da se nekomu lahko zdi okusno tisto, kar ti prodajni avtomati ponujajo.
Pa saj lahko zdaj krivdo valimo na vse druge, kot je bilo tudi slišati na predstavitvi raziskave. Na državo, institucije, ki to dovolijo, pa ponudnike izdelkov v prodajnih avtomatih, pa na presvetega tam zgoraj. A dejstvo je, da spremembo lahko naredimo mi, ljudje sami. Tukaj in zdaj in še danes.
Torej. Začnimo se obnašati odgovorno in zavračajmo vse, za kar dokazano vemo, da škoduje našemu zdravju in zdravju naših starostnikov ter otrok.
In zares je hitra hrana vsepovsod. Dobimo jo lahko dobesedno na vsakem koraku. Zakaj jo sicer kupujemo, kljub vsem svarilom, da to za nas ni dobro, pa je že tema za kako drugo kolumno.
Tokrat, priznam, me je presenetila novica, ki so jo posredovali kolegi s Slovenske tiskovne agencije, da je tudi v prodajnih avtomatih v zdravstvenih domovih, bolnišnicah in domovih za starejše po Sloveniji na prodaj večinoma nezdrava hrana. Raziskava, ki jo je pred kratkim izvedla mariborska fakulteta za zdravstvene vede, je namreč pokazala, da prevladujejo pijače in prigrizki z visoko vsebnostjo sladkorja, maščob in soli ter z nizko hranilno vrednostjo. Hja. Zdravo, ni kaj, sploh, če si še star in bolan in se moraš na hitro okrepiti?
Pa šalo na stran. Šefica raziskave Urška Rozman je povedala, da so popisali 188 ustanov v vseh statističnih regijah v Sloveniji in preučili skupno 5625 različnih izdelkov, ki so jih ponujali tamkajšnji prodajni avtomati. Ugotovitve so res porazne. In to za nas, ljudi. Tiste, ki to hrano kupuje(jo)mo.
Namreč, »v več kot treh četrtinah so bili avtomati napolnjeni s pijačami s sladkorjem in sladkimi prigrizki, le slab odstotek ponudbe je predstavljala bolj zdrava izbira, kot so voda, sveže sadje in oreščki«.
Dejstvo je, da slabo prehranjevanje s hitro hrano res zelo škoduje našemu zdravju. In to vedno znova in znova poudarjajo najrazličnejši strokovnjaki, še najbolj tisti, ki so pripravili evropski kodeks proti raku, ki odsvetujejo, da čezmerno uživamo živila, kot so hamburgerji, ocvrti kosi perutnine, pomfri (čips) in mastne (npr. smutiji ali mlečni napitki) ali sladke pijače.
No, pa smo tam. Zakaj torej kupujemo hitro predelano hrano in pijačo v avtomatih? Zakaj sploh kupujemo sladke pijače in hitro hrano, če smo se odpravili v bolnišnico ali na zdravniški pregled v zdravstveni dom? In zakaj, zaboga, starejšim ljudem ne omogočimo vsaj zdravega prehranjevanja, če jim že dostojnega staranja kot družba ne želimo?
Ljudje božji, kaj nam še ni jasno, da je zgolj od nas odvisno, kaj, koliko in kako bomo jedli. Prav tako je od nas odvisno, kako bomo hranili bolne v bolnišnicah in ostarele v domovih za starejše. Verjemite, da bi se tudi prehranska industrija, pa tudi ponudniki izdelkov v prodajnih avtomatih, hitro prilagodili, če bi izdelke, ki jih zdaj ponujajo in prodajajo, enostavno ignorirali in nič več kupovali.
Saj vem, da bo kdo rekel, da sem pač naivno žensko bitje, ki še vedno misli, da s(m)o ljudje toliko pametni, da sami sebe pa res ne bomo uničevali še s hrano. No, zakaj tako mislim? Zato ker izhajam iz sebe. Še nikoli si nisem v avtomatu kupila nič drugega kot tu in tam kakšen espresso ali navadno vodo, če tista iz pipe ni bila ustrezna. In zato pravzaprav sploh ne razumem, da se nekomu lahko zdi okusno tisto, kar ti prodajni avtomati ponujajo.
Pa saj lahko zdaj krivdo valimo na vse druge, kot je bilo tudi slišati na predstavitvi raziskave. Na državo, institucije, ki to dovolijo, pa ponudnike izdelkov v prodajnih avtomatih, pa na presvetega tam zgoraj. A dejstvo je, da spremembo lahko naredimo mi, ljudje sami. Tukaj in zdaj in še danes.
Torej. Začnimo se obnašati odgovorno in zavračajmo vse, za kar dokazano vemo, da škoduje našemu zdravju in zdravju naših starostnikov ter otrok.
