Za božič ostal brez noge, poleti bi rad že delal

LJUBLJANA, MARIBOR – Te dni boste morda na družabnih omrežjih zagledali fotografijo fanta brez noge, za katerega se zbira denar. »Sem Mitja Blažič. Decembra sem se poškodoval v delovni nesreči – izgubil sem desno nogo. Da bo moje življenje čim bolj podobno vašemu, zbiram sredstva za nakup nožne proteze, predelavo avtomobila in drugih invalidskih dodatkov,« se nam predstavi v svojem pozivu. Mitja smo obiskali na tretji dan njegove rehabilitacije na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) – Soča. Težko si predstavljamo, kako hudo je, če v nesreči ostaneš brez noge. Še težje je, če se takšna nesreča zgodi tako mlademu človeku, kot je Mitja. Štiriintrideset let je star, a jih kaže vsaj deset manj. Do 18. decembra lani je bil strasten športnik, navijač, družinski oče, potem pa se mu je življenje obrnilo na glavo. V hudi delovni nesreči mu je viličar, ki ga je upravljal, tako stisnil nogo, da so mu jo morali odrezati.

Misli na prihodnost

»Ves čas sem bil pri zavesti, vsega se spominjam. Hotel sem potegniti ročno zavoro, pa sem bil prepozen. Viličar me je stisnil ob steno in mi odtrgal nogo. Samo še malo se je držala in zelo sem krvavel. Takoj sem vedel, da bom ostal brez nje,« opisuje skoraj usodno nesrečo pred dobrima dvema mesecema. Poln upanja je vstopil v dvomesečno rehabilitacijo in obiskuje fizioterapijo, delovno terapijo, skupinske vaje, plavanje in druge. A vendar ga ves čas težijo misli na prihodnost. »Mlad sem, s punco Katjo in hčerko Alino smo bili ves čas naokoli. Po duši sem športnik, košarko in nogomet sem rad špilal, pa kolesaril in tekel po Pohorju. Zato je bilo vse skupaj zame ogromen šok. Kar dolgo je trajalo, da sem se nekako sprijaznil. Ja, kaj pa mi je drugega sploh preostalo. Še kar nekaj življenja je pred mano.« Mitja je trdno odločen, da bo spet zaživel polno življenje. Malo drugače kot poprej, a vendar ne bo obupal in ne bo pustil tej hudi preizkušnji, da ga stisne v kot. Pri tem mu najbolj pomagajo njegovi domači. »Katja in Alina sta prav neverjetni. Hči mi vse prinese in mi pri vsem hoče pomagati. To mi je najhuje, bojim se, da bo zaradi mene za marsikaj prikrajšana,« pripoveduje s solznimi očmi.

Še umiti se ne more sam

Zelo prijetno je presenečen tudi nad odzivom njegovega delodajalca, podjetja Mavi d. o. o., kjer mu stojijo ob strani že od prvega dne po nesreči, ko so mu povedali, da ga služba čaka ne glede na to, koliko časa bo trajala rehabilitacija. To mu zelo veliko pomeni. »Da ne govorim o mojih prijateljih! Pregovor, da v nesreči spoznaš pravega, pri meni še kako drži. Nesreča nas je še bolj povezala. Niso me zapustili in ves čas me bodrijo in mi z lepimi mislimi poskušajo pomagati,« se mu v hvaležnosti razsvetli obraz. Kako pa se je privadil na življenje brez visoko amputirane noge? »Najhuje je, ker nisem samostojen in sem v vsem odvisen od drugih. Kamor koli grem, moram nekoga prositi, še umiti se ne morem sam. Pa na krajši sprehod bi kdaj rad šel, a sem ugotovil, da je z vozičkom to skoraj nemogoče. Sploh pozimi, ko zapade sneg in je vse zasuto, pa robnikov je vse polno,« pripoveduje Mitja. A čeprav je bil v času našega obiska v Soči šele tri dni, bo vztrajal in se poskusil čim bolj postaviti na svojo edino nogo. Čeprav bo prva rehabilitacija trajala najmanj dva meseca, vse skupaj pa ne bo končano v enem letu, se je odločil, da bo naredil vse, da bo do poletja že delal. »Saj vem, da normalno ne bom več mogel funkcionirati, a vendar bi se rad čim prej čim bolj približal normalnemu življenju. Ne morem kar čakati v vozičku, navajen sem delati, to mi zelo manjka,« je odločen. Težka izkušnja mladega Mariborčana je tako ganila njegove družino, sodelavce in prijatelje, da so stopili skupaj in na spletu in družabnih omrežjih začeli akcijo zbiranja denarja, ki ga potrebuje, da bo imel kljub invalidnosti lepše življenje. Ker je Mitja tudi strasten nogometaš, se je zbiranju sredstev zanj pridružil vnet navijač in vsem znan Rok Černic, ki že več let deluje humanitarno. Za Mitja že zbira razne nogometne drese in druge predmete. »Dajmo mu pomagati, vsaka pomoč mu bo prav prišla. Drese bom zbiral kak mesec, potem pa bom izpeljal dražbo,« je zapisal v svojem pozivu na facebooku. Prav tako na svojega zvestega navijača niso pozabile mariborske Viole, in sicer bodo danes na prvi spomladanski tekmi na tribuni zbirali finančna sredstva zanj.
 

Pomagajmo Mitji Prostovoljni prispevki za Mitja se zbirajo prek Nadškofijske Karitas Maribor, Strossmayerjeva 15, 2000 Maribor. IBAN: SI56 0417 3000 1196 398, odprt pri Nova KBM, d.d., SWIFT koda banke: KBMASI2X, Koda namena: CHAR, donacija, Sklic, referenca: SI00 292166, Namen nakazila: Pomoč MITJA Blažič.