BOJEVNIK
FOTO: Mali Vid za terapije potrebuje 10 ton starega papirja na mesec
Še ne dveletni Vid Gašpar ima cerebralno paralizo in težave s hranjenjem. Ker ne zmorejo visokih stroškov zdravljenja, starši začeli zbirati star papir.
Odpri galerijo
Denar poskušajo dobiti z zbiranjem starega papirja. FOTO: Družinski Arhiv
MARIBOR – Ni hujšega za mlade starše kot spoznanje, da njihov dojenček ni zdrav. Sin Manje in Roberta Gašparja iz Borove vasi pri Mariboru se je zaradi zapletov med porodom rodil s cerebralno paralizo. Toda mamica in očka nista obupala, temveč sta fantka Vida sprejela in mu poskušata pomagati, da bi zaživel karseda normalno.
Za zdaj, pri letu in pol, malček ne sledi vrstnikom v razvoju: rokice in nogice so prešibke. »Kljub temu je velik dobrovoljček, nasmejan fant, zelo potrpežljiv. Zelo zanimivo se mu zdi opazovati mlajšega bratca, sploh ko joka; takrat se začne smejati,« z nasmeškom na obrazu pripoveduje Manja, ki je na porodniški, saj je julija letos rodila Blaža. Ta nima zdravstvenih težav, 18-mesečni Vid pa ...
Vid se pri letu in pol še ne prehranjuje samostojno: njegova spodnja čeljust je pomaknjena nazaj, mehko in trdo nebo ne opravljata svoje funkcije, tudi jezik ne. Zaradi težav s spodnjo čeljustjo, ki je pomaknjena nazaj, ga hranijo po stomi.
»To si je najverjetneje prinesel na svet, to ni posledica zapletov pri porodu. Če ga iz profila pogledamo, vidimo, da ima bradico pomaknjeno nazaj, ustna votlina je drugače razvita kot pri normalnem otroku,« nam pokaže njegova mami, medtem fantek mirno in tiho opazuje.
Gašparjeva verjameta, da mu lahko pomagajo. Manja meni, da se ne smejo obremenjevati z negativnimi napovedmi: »Ni nujno, da bo kdaj hodil. Pač, mogoče res ne bo, nihče pa mi tega ne more zagotovo reči, zato so terapije osnova, ki mu jo moramo zagotoviti.« V zdravstveni blagajni ni dovolj denarja za več kot dve terapiji na teden, Vid potrebuje vsaj tri, še bolje bi mu dele štiri. Ena stane od 30 do 45 evrov.
Zaradi težav s hranjenjem resno razmišljata o zdravljenju pri specialistih v Gradcu v Avstriji, pove mati: »A tega zdravstveno zavarovanje ne krije. Zaradi visokih stroškov smo začeli akcijo zbiranja starega papirja. Odziv dobrih ljudi je izjemen.« Manja ocenjuje, da je v Mariboru in okolici premalo ustreznih terapevtov; Vida dvakrat na teden vozijo na terapije v Zdravstveni dom Maribor, enkrat pa še k znani terapevtki Petri Timašenko v Pesnico. A tudi to je premalo.
»Mnogi iz vse Slovenije bi radi donirali papir, ampak ni ga treba voziti v Maribor. Hvaležni bomo, če bo kdo papir prodal na Dinos ali Surovino in nam ta denar potem nakazal,« je že vnaprej hvaležna Vidova mama.
Poleg tega bo v soboto, 24. novembra, v Športni dvorani Lenart koncert, naslovljen Moč glasbe nas združuje. Pred dvorano bo stal zabojnik za zbiranje papirja, vanj lahko obiskovalci oddajo stare časopise, revije in reklame. Manja dodaja, da koncert ni namenjen izključno Vidu, organizatorji so jim priskočili na pomoč s tem, da bo omogočeno zbiranje papirja pred dvorano.
Družina Gašpar je hvaležna za vsak kilogram papirja ali vsak evro – z eno tono zbranega papirja lahko plačajo zgolj dve terapiji. Časopisni papir in reklame stanejo od 80 do 90 evrov tona, kartonske škatle pa so manj cenjene in stanejo okoli 70 evrov za tono. Za približno 800 evrov je treba zbrati kar 10 ton starega papirja, toda upanje za Vida še živi. Tudi zaradi požrtvovalnih staršev in številnih dobrih ljudi.
Za zdaj, pri letu in pol, malček ne sledi vrstnikom v razvoju: rokice in nogice so prešibke. »Kljub temu je velik dobrovoljček, nasmejan fant, zelo potrpežljiv. Zelo zanimivo se mu zdi opazovati mlajšega bratca, sploh ko joka; takrat se začne smejati,« z nasmeškom na obrazu pripoveduje Manja, ki je na porodniški, saj je julija letos rodila Blaža. Ta nima zdravstvenih težav, 18-mesečni Vid pa ...
Robert in Manja z Blažem in Vidom. FOTO: Maja Krajnc
Boj od rojstva
Prvorojenca Gašparjevih so morali takoj po rojstvu oživljati, nato so ga za 72 ur dali v tako imenovano ohlajeno posteljico, priklopljenemu na aparate so dajali veliko zdravil. Izkazal se je za pravega borca in po sedmih tednih je lahko zapustil bolnišnico.»Mnogi iz vse Slovenije bi radi donirali papir, ampak ni potrebno vsega tega papirja voziti v Maribor. Hvaležni bomo, če bo kdo papir prodal na Dinos ali Surovino in nam ta denar potem nakazal na transakcijski račun št.: SI56 0451 5000 0397 432, sklic 50765, ki je odprt pri Območnem združenju RKS Maribor,« je že vnaprej hvaležna mama malega Vida.
Vid se pri letu in pol še ne prehranjuje samostojno: njegova spodnja čeljust je pomaknjena nazaj, mehko in trdo nebo ne opravljata svoje funkcije, tudi jezik ne. Zaradi težav s spodnjo čeljustjo, ki je pomaknjena nazaj, ga hranijo po stomi.
»To si je najverjetneje prinesel na svet, to ni posledica zapletov pri porodu. Če ga iz profila pogledamo, vidimo, da ima bradico pomaknjeno nazaj, ustna votlina je drugače razvita kot pri normalnem otroku,« nam pokaže njegova mami, medtem fantek mirno in tiho opazuje.
Mali Vid je velik dobrovoljček. FOTO: Družinski Arhiv
Gašparjeva verjameta, da mu lahko pomagajo. Manja meni, da se ne smejo obremenjevati z negativnimi napovedmi: »Ni nujno, da bo kdaj hodil. Pač, mogoče res ne bo, nihče pa mi tega ne more zagotovo reči, zato so terapije osnova, ki mu jo moramo zagotoviti.« V zdravstveni blagajni ni dovolj denarja za več kot dve terapiji na teden, Vid potrebuje vsaj tri, še bolje bi mu dele štiri. Ena stane od 30 do 45 evrov.
Zaradi težav s hranjenjem resno razmišljata o zdravljenju pri specialistih v Gradcu v Avstriji, pove mati: »A tega zdravstveno zavarovanje ne krije. Zaradi visokih stroškov smo začeli akcijo zbiranja starega papirja. Odziv dobrih ljudi je izjemen.« Manja ocenjuje, da je v Mariboru in okolici premalo ustreznih terapevtov; Vida dvakrat na teden vozijo na terapije v Zdravstveni dom Maribor, enkrat pa še k znani terapevtki Petri Timašenko v Pesnico. A tudi to je premalo.
Nesrečni deček ima cerebralno paralizo, starši bi mu radi zagotovili prepotrebne terapije. FOTO: Maja Krajnc
Tona za dve terapiji
Družina in tudi stroka sta prepričani, da se Vid lahko nauči jesti – a potrebuje čas in veliko terapij. Za te pa denarja ni dovolj, saj družinski proračun ne zmore takšnih izdatkov. Še huje bo, ko bo Manji potekel porodniški dopust, saj ji je potekla pogodba. Potem bo samo Robertova plača. Družini Gašpar pomagajo mnogi ljudje dobre volje, predvsem zbirajo star papir.»Mnogi iz vse Slovenije bi radi donirali papir, ampak ni ga treba voziti v Maribor. Hvaležni bomo, če bo kdo papir prodal na Dinos ali Surovino in nam ta denar potem nakazal,« je že vnaprej hvaležna Vidova mama.
Poleg tega bo v soboto, 24. novembra, v Športni dvorani Lenart koncert, naslovljen Moč glasbe nas združuje. Pred dvorano bo stal zabojnik za zbiranje papirja, vanj lahko obiskovalci oddajo stare časopise, revije in reklame. Manja dodaja, da koncert ni namenjen izključno Vidu, organizatorji so jim priskočili na pomoč s tem, da bo omogočeno zbiranje papirja pred dvorano.
Družina Gašpar je hvaležna za vsak kilogram papirja ali vsak evro – z eno tono zbranega papirja lahko plačajo zgolj dve terapiji. Časopisni papir in reklame stanejo od 80 do 90 evrov tona, kartonske škatle pa so manj cenjene in stanejo okoli 70 evrov za tono. Za približno 800 evrov je treba zbrati kar 10 ton starega papirja, toda upanje za Vida še živi. Tudi zaradi požrtvovalnih staršev in številnih dobrih ljudi.
