PRAZNIK DOMAČE GLASBE
Noč Modrijanov poklon Sloveniji
Obiskovalci z legendami peli ponarodele pesmi. Oder na 900 kvadratih.
Odpri galerijo
Modrijani so se poklonili Sloveniji in njenim ljudem. FOTO: Mojca Marot
Kar 900 kvadratnih metrov je meril letošnji oder, sestavljen iz devetih prizorišč v osmih nivojih, ki so ga marljivi delavci za Noč Modrijanov snovali skoraj tri mesece, postavili pa v pičlih nekaj dneh; 110 kubičnih metrov lesa za sceno je v Celje pripeljalo pet vlačilcev. Na odru se je zvrstilo 700 nastopajočih, medtem ko je za to, da je vse potekalo, kot mora, v zaodrju skrbelo kakih 300 ljudi.
Ja, Noč Modrijanov je velik zalogaj za mnoge, ne samo Modrijane – Blaža in Roka Švaba ter brata Petra in Franja Oseta, ki se jim je letos pridružil še Sergije Lugovski. Emocije 12.000 obiskovalcev, kolikor jih je v dveh nočeh spremljalo dogajanje v celjski dvorani Zlatorog, kjer so Modrijani gostili številne druge znane glasbenike, so bile močne, vrhuncev pa več. In tudi začelo se je pompozno, s slovensko himno. Ko so slišali prve takte skladb, kot so denimo Čebelar, V dolini tihi in številne druge, so ljudje vstali, pesmi pa so iz tisočerih grl zvenele še glasneje.
»Ni bilo lahko, je pa vedno znova prelepo,« je na koncu priznal Blaž Švab, ki se mu je takoj po prejšnji noči že porodila ideja za letošnjo. In kakšna bo noč čez dve leti, ko bodo Modrijani praznovali tudi 20-letnico obstoja? »Še ne vemo, čakamo, da bo šel Blaž pod tuš, ker se mu prav tam vedno porajajo nove zamisli,« se je pošalil Franjo Oset, ki meni, da bi veliko manjkalo, če Noči Modrijanov ne bi bilo več. »Najlepše je, ko vsa dvorana poje z nami. Ob tem sem vsako leto znova ganjen,« je dodal Peter Oset. Rok Švab pa: »Najbolj uživam, če se drugi veselijo. In zame je praznik, ko ljudje tako sodelujejo z nami, pojejo in se vidi, da uživajo. To je zame največja sreča.«
Prvič je Noč Modrijanov – in to z odra – doživel njihov Sergije Lugovski, ki sta mu oba večera kar prehitro minila. »Fantje so me strašili, da bo težko, a meni je bilo predvsem lepo,« je dejal. In priznal, da nikoli prej ni bil na nobeni noči, ker je bilo vedno pretežko priti do vstopnic.
Letošnji oder Noči Modrijanov je bil pravzaprav Slovenija v malem, saj so nastopajoči prihajali iz hiš, tipičnih za posamezne slovenske pokrajine, ob tem pa igrali skladbe, ki so jih ustvarili, peli in igrali Primorci, Korošci, Dolenjci, Štajerci, Prekmurci, Gorenjci in drugi. Primorska hiša je bila denimo zgrajena iz kamna, štajerska krita s skodlami, prekmurska pa s slamo. In niti na morje niso pozabili. Zakaj imajo radi Slovenijo in ljudi, ki tu živijo, so pripovedovali posamezniki in skupine z vseh koncev Slovenije.
Blaž je, denimo, na odru pozdravil 101 leto starega Viktorja Mikliča iz Novega mesta, kraljico terana Tinkaro Gulič, pesnika Ferija Lainščka, 95-letnega patra z Brezij, 15-člansko družino Podlesnik iz Ljubljane in celo babice iz slovenjgraške bolnišnice, ki so pripovedovale o radostih, ki se porajajo ob rojstvu vsakega novega otroka. Vsako od pokrajin je na odru ves večer zastopal ansambel, doma prav od tam: Dolenjsko Novi spomini, Prekmurje Mladi Pomurci, Koroško Naveza, Primorsko Akordi, Notranjsko-kraško regijo Ansambel Jureta Zajca, Gorenjsko Ansambel Storšič, Ljubljano Ansambel Poljanšek, Štajersko pa Vikend.
Nastopili so seveda mnogi drugi, tudi številne legende. Svoje so k vzdušju prispevali 280-članski zbor Gimnazije Celje – Center in najboljši evrovizijski zbor Carmen manet, harmonikarski orkester Roka Švaba ter plesalci Plesnega mesta, folkloristi Iskraemeco, eden od vrhuncev je bil tudi nastop moške plesne skupine Tower Pancers.
Na tisoče obiskovalcev je skupaj z nastopajočimi tudi zapelo.
Ja, Noč Modrijanov je velik zalogaj za mnoge, ne samo Modrijane – Blaža in Roka Švaba ter brata Petra in Franja Oseta, ki se jim je letos pridružil še Sergije Lugovski. Emocije 12.000 obiskovalcev, kolikor jih je v dveh nočeh spremljalo dogajanje v celjski dvorani Zlatorog, kjer so Modrijani gostili številne druge znane glasbenike, so bile močne, vrhuncev pa več. In tudi začelo se je pompozno, s slovensko himno. Ko so slišali prve takte skladb, kot so denimo Čebelar, V dolini tihi in številne druge, so ljudje vstali, pesmi pa so iz tisočerih grl zvenele še glasneje.
Blaž Švab je poklepetal s 101 leto starim Viktorjem Mikličem iz Novega mesta.
»Ni bilo lahko, je pa vedno znova prelepo,« je na koncu priznal Blaž Švab, ki se mu je takoj po prejšnji noči že porodila ideja za letošnjo. In kakšna bo noč čez dve leti, ko bodo Modrijani praznovali tudi 20-letnico obstoja? »Še ne vemo, čakamo, da bo šel Blaž pod tuš, ker se mu prav tam vedno porajajo nove zamisli,« se je pošalil Franjo Oset, ki meni, da bi veliko manjkalo, če Noči Modrijanov ne bi bilo več. »Najlepše je, ko vsa dvorana poje z nami. Ob tem sem vsako leto znova ganjen,« je dodal Peter Oset. Rok Švab pa: »Najbolj uživam, če se drugi veselijo. In zame je praznik, ko ljudje tako sodelujejo z nami, pojejo in se vidi, da uživajo. To je zame največja sreča.«
Kevin Kolenc, učenec Roka Švaba, je igral harmoniko in ob tem naredil špago na odru.
Prvič je Noč Modrijanov – in to z odra – doživel njihov Sergije Lugovski, ki sta mu oba večera kar prehitro minila. »Fantje so me strašili, da bo težko, a meni je bilo predvsem lepo,« je dejal. In priznal, da nikoli prej ni bil na nobeni noči, ker je bilo vedno pretežko priti do vstopnic.
Skupaj sta zapela Štajerca Vinko Šimek in Alfi Nipič.
Letošnji oder Noči Modrijanov je bil pravzaprav Slovenija v malem, saj so nastopajoči prihajali iz hiš, tipičnih za posamezne slovenske pokrajine, ob tem pa igrali skladbe, ki so jih ustvarili, peli in igrali Primorci, Korošci, Dolenjci, Štajerci, Prekmurci, Gorenjci in drugi. Primorska hiša je bila denimo zgrajena iz kamna, štajerska krita s skodlami, prekmurska pa s slamo. In niti na morje niso pozabili. Zakaj imajo radi Slovenijo in ljudi, ki tu živijo, so pripovedovali posamezniki in skupine z vseh koncev Slovenije.
12
tisoč obiskovalcev je prišlo v dveh večerih.
tisoč obiskovalcev je prišlo v dveh večerih.
Blaž je, denimo, na odru pozdravil 101 leto starega Viktorja Mikliča iz Novega mesta, kraljico terana Tinkaro Gulič, pesnika Ferija Lainščka, 95-letnega patra z Brezij, 15-člansko družino Podlesnik iz Ljubljane in celo babice iz slovenjgraške bolnišnice, ki so pripovedovale o radostih, ki se porajajo ob rojstvu vsakega novega otroka. Vsako od pokrajin je na odru ves večer zastopal ansambel, doma prav od tam: Dolenjsko Novi spomini, Prekmurje Mladi Pomurci, Koroško Naveza, Primorsko Akordi, Notranjsko-kraško regijo Ansambel Jureta Zajca, Gorenjsko Ansambel Storšič, Ljubljano Ansambel Poljanšek, Štajersko pa Vikend.
Najlepše je, ko vsa dvorana poje z nami.
Nastopili so seveda mnogi drugi, tudi številne legende. Svoje so k vzdušju prispevali 280-članski zbor Gimnazije Celje – Center in najboljši evrovizijski zbor Carmen manet, harmonikarski orkester Roka Švaba ter plesalci Plesnega mesta, folkloristi Iskraemeco, eden od vrhuncev je bil tudi nastop moške plesne skupine Tower Pancers.
