BRATA VALIČ
Domen Valič ne tekmuje z bratom
Na odru Talentov se Domen Valič vidi samo kot voditelj. S starejšim bratom Vidom ne tekmujeta, ampak sta tim.
Odpri galerijo
Vodenje šova, kot je Slovenija ima talent, je svojevrsten izziv. FOTO: PRO PLUS
Domen Valič, sovoditelj letošnjega šova Slovenija ima talent, je z voditeljsko vlogo stopil pred poseben izziv in se primerjavam z bratom Vidom ne more izogniti.
»Nikoli nisva bila tekmovalna. Ne takrat, ko sva trenirala ples, ne pri igranju klavirja. Edino mogoče, ko sva trenirala košarko. Če sva bila v različnih ekipah, si itak nisva smela pomagati, če sva bila v isti ekipi, sva bila pa nepremagljiva,« pravi.
Zanimivi so tudi odnosi pri Valičevih nasploh. V najožji družini so namreč kar trije igralci, poleg Domna in Vida tudi njun oče. Je v takšni družini in upoštevajoč kar tri iste poklice težko ali drugače nositi delo iz službe domov, kot bi bilo sicer?
»Niti najmanj! Krasno je, ker se lahko pogovarjaš z domačimi o vsem, pa še o svojem delu. Delimo si mnenja in izkušnje, se učimo drug od drugega in to lahko samo bogati. Recimo veliko Vidovih izkušenj mi pride zelo prav zdaj, ko sem tudi sam na svobodi in sem sam svoj direktor. Oče pa je bil vpet v gledališče 40 let in nama zato lahko pokaže neko drugo resnico tega posla, spet midva mu pomagava razumeti, kaj je v sodobnem ustvarjanju zanimivo za najino generacijo.«
Zanimivo pa je, da Domna kljub poklicu, v katerem se srečuje z nešteto različnimi izzivi in vlogami, prav nič ne vleče na oder Talentov. »Zabavni, čudaški, pogumni, nadarjeni, zasanjani, unikatni, sramežljivi in zelo pristni kandidati. Avdicije so bile zanimive, ker so vsi, ki so stopili na naš oder, prinesli s seboj svežo in pozitivno energijo, in to je najpomembnejše,« meni o letošnjih tekmovalcih.
Sam pa kakšnega posebnega skritega talenta nima. »Svoj talent sem pokazal komisiji na AGRFT in od takrat se trudim doprinesti še tistih 90 odstotkov dela in učenja, ki še manjkajo do uspeha. Po pravici povedano, ne vem, kateri preizkus nadarjenosti je bolj zahteven. Na akademiji si v temni sobi, nobenega od žirije zares ne vidiš in vate so usmerjeni močni reflektorji. Na Slovenija ima talent pa vidiš vse, tako žirante kot polno Opero ljudi, ki te gledajo. Je treba zbrati veliko poguma, da nastopiš,« odgovarja.
Je pa zagotovo svojevrsten izziv vodenje šova, ki ni vselej tako preprosta stvar, kot je videti na zaslonu. »Vodi me zunaj moje cone udobja, ker moram kreativno pisati scenarij z drugimi, ker gre za nastop, ki zahteva drugačno koncentracijo, improvizacija je konstantno prisotna in nekomu pomagam uresničiti sanje. To se mi zdi zabavno in zelo odgovorno delo.«
»Nikoli nisva bila tekmovalna. Ne takrat, ko sva trenirala ples, ne pri igranju klavirja. Edino mogoče, ko sva trenirala košarko. Če sva bila v različnih ekipah, si itak nisva smela pomagati, če sva bila v isti ekipi, sva bila pa nepremagljiva,« pravi.
Zanimivi so tudi odnosi pri Valičevih nasploh. V najožji družini so namreč kar trije igralci, poleg Domna in Vida tudi njun oče. Je v takšni družini in upoštevajoč kar tri iste poklice težko ali drugače nositi delo iz službe domov, kot bi bilo sicer?
»Niti najmanj! Krasno je, ker se lahko pogovarjaš z domačimi o vsem, pa še o svojem delu. Delimo si mnenja in izkušnje, se učimo drug od drugega in to lahko samo bogati. Recimo veliko Vidovih izkušenj mi pride zelo prav zdaj, ko sem tudi sam na svobodi in sem sam svoj direktor. Oče pa je bil vpet v gledališče 40 let in nama zato lahko pokaže neko drugo resnico tega posla, spet midva mu pomagava razumeti, kaj je v sodobnem ustvarjanju zanimivo za najino generacijo.«
Vodenje šova, kot je Slovenija ima talent, je svojevrsten izziv. FOTO: PRO PLUS
Zanimivo pa je, da Domna kljub poklicu, v katerem se srečuje z nešteto različnimi izzivi in vlogami, prav nič ne vleče na oder Talentov. »Zabavni, čudaški, pogumni, nadarjeni, zasanjani, unikatni, sramežljivi in zelo pristni kandidati. Avdicije so bile zanimive, ker so vsi, ki so stopili na naš oder, prinesli s seboj svežo in pozitivno energijo, in to je najpomembnejše,« meni o letošnjih tekmovalcih.
Sam pa kakšnega posebnega skritega talenta nima. »Svoj talent sem pokazal komisiji na AGRFT in od takrat se trudim doprinesti še tistih 90 odstotkov dela in učenja, ki še manjkajo do uspeha. Po pravici povedano, ne vem, kateri preizkus nadarjenosti je bolj zahteven. Na akademiji si v temni sobi, nobenega od žirije zares ne vidiš in vate so usmerjeni močni reflektorji. Na Slovenija ima talent pa vidiš vse, tako žirante kot polno Opero ljudi, ki te gledajo. Je treba zbrati veliko poguma, da nastopiš,« odgovarja.
Če sva bila v različnih ekipah, si itak nisva smela pomagati, če sva bila v isti ekipi, sva bila pa nepremagljiva
Je pa zagotovo svojevrsten izziv vodenje šova, ki ni vselej tako preprosta stvar, kot je videti na zaslonu. »Vodi me zunaj moje cone udobja, ker moram kreativno pisati scenarij z drugimi, ker gre za nastop, ki zahteva drugačno koncentracijo, improvizacija je konstantno prisotna in nekomu pomagam uresničiti sanje. To se mi zdi zabavno in zelo odgovorno delo.«
