»Mama, hvala ti!«

Tadej, ki bo letos dopolnil 30 let, nam je že pred časom zaupal, da je bil po koncu gimnazije prepričan, da bo študiral pravo, ker so pač vsi v družini pravniki – oče, mama, sestra. »To naj bi bilo nekako samoumevno,« se spominja časov, ko je moral sprejeti eno najpomembnejših odločitev v življenju. V dramskem krožku so ga spodbujali, naj se vpiše na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, danes pa ne obžaluje odločitve, da je poslušal svoje srce. Doma mu ni nihče nasprotoval, mu je pa mama dejala, da to najbrž ne bo lahka pot.


»Danes me vsi spremljajo in obiskujejo moje predstave. Imam veliko srečo,« je ponosen na svojo družino, še posebej na mamo, najpomembnejšo žensko v njegovem življenju. »Ona je zagotovo najbolj vplivala na moje odraščanje in mi pomagala postati oseba, ki sem danes. Vedno me je v vsem popolnoma podpirala, mi stala ob strani, tudi opravičilo mi je napisala, da sem se izognil kakšnemu preverjanju znanja,« nam je v smehu zaupal Tadej.
 

Po nasvet k mami

Nikoli nista imela večjih nesoglasij, tudi v puberteti ne. »Nikoli ni prihajalo do velikih prepirov, seveda pa sva se kdaj pa kdaj tudi sporekla. To je povsem normalno v družinskih in medčloveških odnosih. Pomembno pa je, da se znaš pozneje pogovoriti in zamere postaviti v kot.« Tadej nam še zaupa, da sta si bila in sta si še vedno zelo pomembna.


»Naučila me je, kaj pomeni biti samostojen in odgovoren, in za to sem ji zelo hvaležen,« ljubeče pove Tadej in prizna, da se zaradi vseh obveznosti z mamo ne srečuje tako pogosto, kot bi si želel, a je hvaležen za družinska kosila, na katerih se občasno zberejo in skupaj preživijo popoldne. Čeprav je odrasel moški, ki živi svoje življenje, mamo še vedno zelo pogosto vpraša za nasvet. »Zaupam ji in se z njo lahko pogovarjam o vsem. Zelo rad jo vprašam za nasvet, vedno mi rada pomaga,« pravi Tadej in v smehu doda, da maminih nasvetov vedno ne upošteva. »Včasih znam biti tudi trmast,« zaključi.
 

Moja močna luna«

Na svojo mamo Mariso, Italijanko s slovenskimi koreninami, je izjemno ponosna tudi Lara Komar, ki v Reki ljubezni igra Ireno. O ženski, ki ji je kazala pravo pot v življenju, govori v presežnikih, svojo ljubezen do nje je ubesedila na pesniški način: »Ko pomislim na svojo mamo, vidim veliko svetlo luno na vijoličastem nebu in oblije me občutek varnosti in umirjenosti, ker je moja luna močna, premika morja in diha z naravo. Takoj za tem pa se v meni rodi nova slika, temno modra odeja, ki me čaka na okenski polici. Zunaj sneži in piha in jaz se lahko vanjo ovijem, greje me, včasih skoraj preveč, a je vedno mehka in dišeča. In še tretja slika. Ona, moja mama, ki sedi na svojem sivkastem divanu in s priprtimi očmi posluša Chopinov Nokturno. In je najlepša ženska, kar sem jih kdajkoli videla.«


Lara nam še pove, da je njena mama najboljša na svetu. »Je oseba z najglobljo čustveno inteligenco, kar jih poznam,« pravi Lara in nam še zaupa, da je njena mama delala kot vzgojiteljica v vrtcu, pri njej pa je živahno tudi danes, saj je babica kar šestih vnukov.