BILO JE NEKOČ
FOTO: Vse kar niste vedeli o Božičku
Mit o Božičku se je po svetu razširil zlasti prek ameriške glasbe in filmov, eden najbolj kultnih je Čudež na 34. ulici.
Odpri galerijo
Božiček pošto z željami otrok sprejema v laponski vasici Rouvaniemi, od koder se vsako leto odpravi na pot.
Lik Božička se je razvil v 19. stoletju v ZDA, kjer so nizozemski priseljenci na podoben način najprej praznovali prihod svetega Miklavža. Temu izročilu so se pridružila številna druga in prvič se skrivnostni obdarovalec omenja v pesmi Noč pred božičem iz leta 1823. Že v njej se dobri mož prevaža s sanmi, ki jih po zraku vlečejo jeleni, čeprav med njimi še ni Rudolfa.
V Božični legendi, ki jo je leta 1849 napisal James Rees, ima dobri mož tudi že ženo, a ameriški mit o Božičku se je začel brez poročnega prstana. Na kultni risbi iz leta 1931, na kateri je upodobljen v rdeči obleki z belo obrobo, pa je imel zato v roki kokakolo. Na Slovenskem so verni na božič praznovali Jezusovo rojstvo, Božička pa so ponekod poznali le iz nemške tradicije, kjer otroke obdaruje Christkind.
V času komunistične oblasti, ko javno praznovanje božiča ni bilo dovoljeno, so iz Sovjetske zveze uvozili dedka Mraza, ki še vedno pozdravlja otroke na javnih prireditvah, po razpadu Jugoslavije pa je z vdorom komercialnih praznikov k nam prišel tudi Božiček, ki ga večina slavi danes. Znano je, da živi na Laponskem, od koder se enkrat na leto poda na pot obdarovanja.
Gospa Božiček je znana po tem, da s škrati peče piškote, skrbi za jelene in pomaga pripravljati igrače za svojega moža.
V Božični legendi, ki jo je leta 1849 napisal James Rees, ima dobri mož tudi že ženo, a ameriški mit o Božičku se je začel brez poročnega prstana. Na kultni risbi iz leta 1931, na kateri je upodobljen v rdeči obleki z belo obrobo, pa je imel zato v roki kokakolo. Na Slovenskem so verni na božič praznovali Jezusovo rojstvo, Božička pa so ponekod poznali le iz nemške tradicije, kjer otroke obdaruje Christkind.
Božiček iz oglasa za karamelno pijačo, kot ga je leta 1931 narisal illustrator Haddon Sundblom.
V času komunistične oblasti, ko javno praznovanje božiča ni bilo dovoljeno, so iz Sovjetske zveze uvozili dedka Mraza, ki še vedno pozdravlja otroke na javnih prireditvah, po razpadu Jugoslavije pa je z vdorom komercialnih praznikov k nam prišel tudi Božiček, ki ga večina slavi danes. Znano je, da živi na Laponskem, od koder se enkrat na leto poda na pot obdarovanja.
