Čreva so kot naši drugi možgani

Že ljudski zdravilci so se zavedali, da ima hrana močan vpliv na naše zdravje in počutje. Marsikdo je kar sam ugotovil, da mu določene jedi spremenijo razpoloženje, nekatere mu pretresejo prebavo, druge pa mu izboljšajo počutje. Spoznanja o povezavi med hrano in počutjem so se neredko pojavila po obdelavi statističnih podatkov različnih študij, tako da smo vedeli le, da nekaj deluje, nismo pa vedeli, zakaj.

Nedavno je ekipa raziskovalcev z Univerze Alabama v Birminghamu prišla do revolucionarnega odkritja – našli so prvi dokaz, da v naših možganih živijo bakterije. Predvidevajo, da so tja prišle po krvi iz našega črevesja. Odkritje se je zgodilo po naključju, ko so proučevali in analizirali možgane mrtvih ljudi. Raziskavo so predstavili minuli teden v San Diegu in pritegnili veliko pozornosti strokovne in laične javnosti.

Molekularna tovarna

Prvotno se je študija osredotočala na razlike med možgani duševno zdravih ljudi in shizofrenikov. Če bodo nadaljnje preiskave njihovo odkritje potrdile, bi to lahko pomenilo čisto novo smer raziskav, kako bakterije vplivajo na naše možgane. Možganska ovojnica predstavlja močno in učinkovito zaščito pred virusi in bakterijami, do zdaj smo verjeli, da bi vsaka stvar, ki bi jo prešla in se naselila v možganih, povzročila resno obolenje. Novo odkritje je več kot navdušilo dr. Ronalda McGregorja z Univerze v Kaliforniji s sedežem v Los Angelesu: »To je kot čisto nova molekularna tovarna v možganih, ki ima svoje lastne potrebe.«
Ni skrivnost, da bakterije iz črevesa vplivajo na zdravje preostalega črevesja, potencialno celo nadzorujejo našo telesno težo, tveganje, da zbolimo za določenimi boleznimi, in so celo povezane s tesnobo in depresijo. Ne preseneča, da so znanstveniki iz medicinske šole na Harvardu junija črevo označili kot druge možgane, ker tako močno vplivajo na naše razpoloženje.

Revolucionarno odkritje

Vodja raziskovalne ekipe Univerze iz Alabame dr. Rosalinda Roberts je na predstaviti poudarila, da njihovo odkritje še ni bilo dokončno potrjeno, saj bi ga moralo oceniti še več strokovnjakov. Prav tako pravi, da bi lahko bilo 34 vzorcev možganov kontaminiranih, ker so v laboratorije prišli iz mrtvih ljudi. A vendar je bila razporeditev po celotnih možganih in dejstvo, da so bile bakterije v prav vseh vzorcih, dovolj, da lahko sklepamo, da to ni naključje. Dr. Robertsova je ves čas mikroskopiranja videvala paličaste strukture, vendar niso pritegnile njene pozornosti, ker se je osredotočala na nekaj drugega. Na koncu je vendarle ugotovila, da so bile te strukture prisotne v prav vseh vzorcih možganov, zato je mikroskopske posnetke poslala bakteriologu, ki je potrdil, da gre za bakterije.

Zatem so opravili testiranja na miših, da bi preverili, ali so tudi pri njih bakterije v možganih. Izkazalo se je, da pri tistih glodavcih, ki so jih vzredili, ne da bi imeli bakterije v črevesju, tudi bakterij v možganih niso odkrili. Kako so prišle v možgane, ostaja skrivnost. Obstaja možnost, da so potovale po krvi in se nato ustalile v živčnih vlaknih v lobanji. Dr. Teodor Postolache z Univerze Maryland je dodal: »Veliko bomo še morali proučevati. Nisem presenečen, da bi lahko v možganih živeli drugi organizmi, ampak če je to res, gre nedvomno za revolucionarno odkritje.«

Če bodo potrdili obstoj bakterij v možganih, bo to pojasnilo nekatere starejše študije, pri katerih so odkrili bakterije v možganih ljudi z alzheimerjevo boleznijo.