Živim v zabojniku, prav luštno je!

Že misel, da bi prebivali v zabojniku, nas zaradi ponotranjene predstave, da gre za kontejnerje na gradbiščih, v katerih delavci shranjujejo lopate in se preoblačijo, ali pa za začasen nadomestek pisarn ob gradnji predora, spravi v slabo voljo.

Ladijski zabojnik v standardnih merah širine 2,5 metra, dolžine 6 metrov in višine 2,5 metra je poleg prevoza tovora z ladjo dejansko vsestransko uporabna zadeva. Izdelani so iz jekla ali aluminija in toplotno izolirani po potrebi. V pisarniškem, denimo, lahko vodje gradbišča z normalnim ogrevanjem udobno sestankujejo in podpisujejo papirje. A ladijski kontejnerji so v zadnjem desetletju postali mična bivališča zlasti mladih, ki so jim draga stanovanja v mestih in primestjih nedostopna, hkrati pa jim zidovi stanovanja niso primarni cilj v življenju. Arhitekti in gradbeniki na zahodu so ob spoznanju, da se zabojniki lahko zlagajo kot lego kocke, idejo hitro pograbili in zrasla so naselja udobnih stanovanj v zabojnikih, ki so – poceni.

Modularna gradnja

Pa vendarle ga ne moremo postaviti kjer koli. Za gradnjo objektov v osnovi potrebujemo komunalno opremljeno zazidljivo parcelo, plačane komunalne prispevke in seveda gradbeno dovoljenje. Do velikosti 25 m2 potrebujemo t. im. enostavno gradbeno dovoljenje za nezahtevne objekte. Če si torej zamislimo kontejnersko hišico velikosti dveh zabojnikov, kar znese 30 m2, potrebujemo po gradbenem zakonu enako gradbeno dovoljenje, kot bi gradili pravo, zidano hišo z 200 m2 bivalne površine.

V čem je torej prednost zabojniške hišice? Če odmislimo stroške gradbene parcele in opisanih dovoljenj, predvsem v modularnosti gradnje, kjer si lahko po mili volji izmišljujemo, kako bomo postavili zabojnike. Okna in vrata lahko postavimo kjer koli, če želimo na sprednji strani imeti panoramsko stekleno steno z izhodom na teraso, bomo to zlahka uredili.

Za osnovne module lahko uporabimo stare ladijske zabojnike, ki jih sami izoliramo, prebarvamo in sestavimo ter preuredimo v hišico, ali pa kupimo nove. Na prodajnem portalu www.bolha.com imamo na voljo veliko kontejnerjev. Za zabojnik trojček dimenzij 6x7,5 metra z napeljano električno napeljavo, brez notranjih predelnih sten, ki vam jih zmontirajo po želji in uredijo tudi kopalnico, želi lastnik 6500 evrov. Zagotovo se lahko pogajamo za nižjo ceno. Ladijski šestmetrski povišani kontejner z 2,90 m stropne višine ponujajo za slabih 3000 evrov.

Stane avtomatika

Kot je videti, sami zabojniki sicer niso dragi, a tudi pri gradnji hiše sta opeka in malta med cenejšimi postavkami. Za običajno električno napeljavo v družinski hiši bomo odšteli od osem do deset tisoč evrov. Za pametno hišo, ko se nam rolete ob sončnem zahodu samodejno spustijo, seveda še enkrat toliko. Navadno stikalo za luč stane od pet do deset evrov. Senzor, ki jo bo prižgal, ko bomo stopili skozi vhodna vrata, stane 50 evrov. In tu se začne kontejnerska hiša dražiti enako kot pri običajni hiši. Mojstri temu pogovorno pravijo, da pri hiši »stane avtomatika, vse drugo je relativno poceni«. A ključen je vendarle občutek. Študentka, ki biva v kontejnerskem študentskem domu na Nizozemskem, je poudarila: »Živim v zabojniku, prav luštno je.«