V PRIMEŽU VROČINE

Tudi rastlinam je vroče

Suša in vročina ne popuščata, nastaja manj kakovostnega cvetnega prahu, zato je oplodnja slabša.
Fotografija: Krompir je zelo občutljiv za sušo. FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
Krompir je zelo občutljiv za sušo. FOTO: Getty Images

Spet smo v primežu vročine, temperature so povezane tudi z razvojem suše, predvsem na zahodnem in jugozahodnem delu države. Temperaturni odkloni nad povprečjem so bili na zahodu okoli 3 °C, v preostali Sloveniji z izjemo severovzhoda pa med 2 in 3 °C. Pomanjkanje padavin in vročina sta glavni gonili suše.

Telesno temperaturo uravnavajo prek dihal. FOTO: Fongleon356, Getty Images
Telesno temperaturo uravnavajo prek dihal. FOTO: Fongleon356, Getty Images

Po podatkih sušomera Arso prevladujoče izhlapevanje nad skromnimi padavinami stopnjuje sušno stanje površinskega sloja tal. Izrazite sušne razmere površinskega sloja tal vztrajajo na Zgornjesavskem, Bovškem, Goriškem in Vipavskem, Notranjskem, v Ljubljani z okolico in v spodnjem Posavju.

Lokalno razmere rešujejo nalivi, ponekod spremljani z viharnim vetrom in točo. V preteklem vikendu je lokalno v delu severozahodne Slovenije padlo tudi med 40 in 50 mm dežja. Žal pa ni bilo padavin v regijah, ki so najbolj na udaru suše. Glede na dolgoletno povprečje od sredine junija do sredine julija v večjem delu države vladajo suhe padavinske razmere, zaradi lokalnih nalivov pa imamo manjša območja povsem normalnih razmer. Predvsem zahodna polovica Slovenije in njen osrednji del imata slabo padavinsko sliko že dobra dva meseca. Še posebno izstopata obalno območje in slovenska Istra, kjer je od sredine junija do sredine julija padlo nič ali pa le nekaj milimetrov dežja, v Portorožu le 6 mm. Vzhodna polovica države je v tem času prejela nekoliko več padavin, zato so sušne razmere tam manj izrazite.

Manjši plodovi

V vročini in suši sicer cvetijo, a plodov ni. FOTO: Suprabhat Dutta, Getty Images
V vročini in suši sicer cvetijo, a plodov ni. FOTO: Suprabhat Dutta, Getty Images

Ko temperature čez dan presežejo 30 °C ali 35 °C, je vroče tudi rastlinam. Plodovke, ki jih je ta čas največ na naših vrtovih, dobro uspevajo, če so temperature okrog 30 °C, višje jim ne godijo. Pri paradižniku se odziv na daljšo vročino kaže tako, da se pestič potegne iz prašnikov, zato je oprašitev skoraj onemogočena, obenem se v vročini tvori manj kakovostnega cvetnega prahu, zato je tudi oplodnja slabša. Plodovi so zato lahko manjši, nepravilno oblikovani, cveti odpadajo. Žal pa letos ni težava le vročina, ampak tudi suša. Bučnice v takih razmerah prenehajo nastavljati ženske cvetove. Cvetijo, a plodov ni. Ob hudi vročini moramo previdno skrbeti tudi za rastline.

Pred napovedanim vročinskim valom jih lahko krepimo z različnimi pripravki, denimo izvlečki morskih alg ali vitaminsko-aminokislinskimi kompleksi, obstaja tudi nekaj domačih pripravkov za krepitev odpornosti. Poleg rednega zalivanja jih je smiselno oskrbovati s kalcijem. Zelo priporočljiva je zastirka, ki zmanjšuje izhlapevanje in senčenje, da ni ožigov. Zalivamo v večernem času s postano vodo.

Droben krompir

Marsikje izkopavajo krompir, ki je letos zaradi suše droben. Krompir je zelo občutljiv za sušo oziroma vodni stres v vseh fazah rasti in razvoja. Pomanjkanje vode v kritičnih razvojnih fazah vpliva na manjši pridelek in slabšo kakovost. V primeru pomanjkanja vode ima krompir manjše gomolje, običajno so tudi slabše kakovosti. Pri nas so pridelki z namakanjem višji za 20–30 % v povprečno sušnih letih in več kot 50 % višji v zelo sušnih letih. Kritične faze v razvoju krompirja so razraščanje stolonov ali živic, nastavek gomoljev in debelitev gomoljev. Manj kritični fazi sta začetna vegetativna rast (če ni spomladanske suše) in zorenje gomoljev. Pri krompirju znaša letno izhlapevanje od 350–650 mm vode, pri nas povprečno od 400 do 450 mm. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije