Španski golf stavi na emocije

Boj za kupce je v t. i. golfovem razredu že od nekdaj oster, čeprav se je s pojavom športnih terencev ta ostrina malce izgubila. Za novo vznemirjenje v segmentu je lani poskrbel Volkswagnov koncern, katerega avtomobilske znamke so predstavile novince. Med njimi je tudi nova generacija seat leona, ki je na voljo kot kombilimuzina in karavan – mi smo preizkusili prvo z zmogljivim, a varčnim bencinskim motorjem 1.5 eTSI.

Leonova zunanjost ima športnejše poteze, kar še posebno velja za preizkušano izvedenko FR, ki je od običajne kombilimuzine nekaj milimetrov nižja, za 2 milimetra pa ima krajšo tudi medosno razdaljo. Piko na i videzu da neprekinjen pas zadnjih luči, ki ga v zadnjem času srečujemo predvsem pri prestižnih vozilih. Če govorimo o lepoti, leon prekaša svojega nemškega bratranca. Izvedenka FR med drugim prinaša še športno naravnano podvozje, športne sedeže z dobrim bočnim oprijemom in športni volanski obroč.
 

Ko je digitalizacije preveč

Podobno kot zunanjost je na novo zasnovana notranjost, ki prinaša digitalizacijo v upravljanje vozila. Namesto klasičnih merilnikov je pred voznika postavljen zaslon digitalnega kokpita. Nadalje je večina stikal v vozilu občutljivih za dotik, kar je sicer lepega videza, a dosti manj praktično kot stara dobra stikala. Najbolj moteče je, da nimaš zanesljive povratne informacije, da si stikalo pritisnil, še posebno ker je zaznati določen zamik med pritiskom in odzivom funkcije.

Večino nastavitev upravljamo na velikem sredinskem zaslonu, občutljivem za dotik, tudi delovanje klimatske naprave. Ko smo zaslon uporabljali z zimskimi rokavicami, se ni vedno odzval. Opazili smo tudi, da drsniki pod sredinskim zaslonom, namenjeni uravnavanju temperature in glasnosti, ponoči niso osvetljeni. Nerodno za uporabnika. Še vedno menimo, da preveč digitalizacije v avtomobilu vpliva na voznikovo pozornost in s tem na prometno varnost.
 

Pomoč vozniku

Testni seat je bil izdatno opremljen s sodobnimi asistenčnimi sistemi, med katerimi pa so številni na seznamu doplačljive opreme. Gotovo lahko pohvalimo delovanje radarskega tempomata, ki s pomočjo zemljevida navigacijske naprave deluje prediktivno in samodejno zmanjša hitrost pred križišči, znaki za hitrostne omejitve in podobno.


Malo manj pa pohvalim sistem za ohranjanje voznega pasu, saj ta za moj okus prepogosto in pregrobo posega v krmiljenje. To je še posebno moteče na ožjih podeželskih cestah. Sistem sicer lahko izklopimo, a se ta ob vsakem ponovnem zagonu vozila samodejno aktivira.
 

Blagi hibrid

Vgrajeni turbobencinski 1,5-litrski štirivaljnik z največjo močjo 110 kilovatov se je izkazal kot ustvarjen za leona. Zaloge moči je dovolj tudi za dinamično vožnjo, še posebno ko vklopimo športni vozni program in tako povečamo odzivnost motorja na voznikove ukaze. Obenem je motor varčen zaradi vgrajene blagohibridne tehnologije. Ta med drugim omogoča, da se motor med t. i. jadranjem ustavi.

Potovalni računalnik nam je med testom izračunal povprečno porabo 7,1 litra na 100 kilometrov, a z umirjeno vožnjo, brez težav povprečje spravimo tudi pod 6 litrov.


Če odmislimo digitalizacijo in s tem manko klasičnih stikal, se bomo za leonovim volanom dobro počutili. Sedi se dobro, vožnja je udobna, a še vedno dovolj čvrsta, če si želimo dati duška. Udobno je tudi na zadnji klopi, prtljažnik pa bo s 380 litri osnovne prostornine zadoščal tudi za krajše družinske počitnice. Čeprav bi za te morda priporočili karavansko različico sportstourer.