Narava bo legla k počitku
Prihaja praznični čas. Nekatera mesta se že kopljejo v soju lučk, prižgali smo prvo adventno svečko, tudi narava se je odela v praznično vzdušje. Na repu novembra je po Sloveniji snežilo, zračne mase so se vrtinčile in od severovzhoda se je pri tleh ohladilo, da je dež tudi po nižinah prešel v sneg.
Največ ga je padlo v višjeležečih predelih severozahodne Slovenije, kjer je snežna odeja debela že več kot en meter. V vasi Krn ga je po podatkih Arsa v le desetih urah padlo 40 cm. Veliko so ga dobile tudi Kamniško-Savinjske Alpe. Okoli 20 cm ga je padlo na Zgornjem Gorenjskem, kjer je snežna odeja v višjih legah debela tudi več kot pol metra. Po nižinah osrednje Slovenije je bilo snega med 10 in 20 cm, v pasu med severovzhodno in jugozahodno Slovenijo ga je bilo le za vzorec. Zasnežilo je tudi nižje predele severne Primorske. Sneg je hitro kopnel in večina nižin bo ob prihodu Miklavža spet zelenih, v gorah pa bo ostalo zimsko.
Spanec
Za rastline je obdobje zimskega spanja ali dormanca stanje zmanjšane metabolne aktivnosti, ki jim omogoča preživetje neugodnih rastnih razmer. Dormanca nastopi zaradi delovanja nizkih temperatur zraka in kratkih dni. Pri listnatih sadnih drevesih lahko zimsko mirovanje razdelimo na tri podobdobja: začetno zimsko mirovanje, biološko (fiziološko, globoko zimsko) mirovanje in ekološko (prisilno) zimsko mirovanje. Biološko zimsko mirovanje je pogojeno z dednimi značilnostmi vrste in sorte oziroma genotipom in se pojavlja ne glede na okoljske razmere.
Čeprav hranjenje nima posebnega pomena za preživetje ptic, tako spremljamo njihovo obnašanje.
Glede na trajanje lahko sadne rastline razdelimo v dve skupini: tiste s kratkim zimskim mirovanjem, ki traja od 15 do 30 dni, sem spadajo mandlji, marelice, češnje, japonske slive in še nekatere druge; v skupino z dolgim in stabilnim zimskim mirovanjem, ki traja od 45 do 60 dni, pa spadajo jablane, hruške, domače slive, breskve, orehi. Listopadne sadne vrste morajo biti za normalen razvoj pozimi krajši ali daljši čas izpostavljene razmeroma nizkim temperaturam (pod 7,2 °C), da spomladi lahko normalno začnejo vegetacijo in zacvetijo. Nizke temperature so potrebne za razgradnjo endogenih zaviralcev rasti ali za zmanjšanje njihove koncentracije.
Listni brsti zahtevajo daljše obdobje izpostavljenosti nizkim temperaturam kot cvetni brsti, zato številne sadne in okrasne rastline zacvetijo pred olistanjem. Nezadostna izpostavljenost nizkim temperaturam v zimskem času povzroči odpadanje cvetnih brstov, neenakomerno cvetenje in olistanje, s tem pa odpadanje plodov.
Ptičja piča
Prihaja čas, ko začnemo hraniti ptice, saj jim postane hrana težje dostopna, če so tla pod snegom. Strokovnjaki menijo, da ptice lahko same preživijo in da hranjenje nima posebnega pomena za njihovo preživetje. Je pa dosežen drug učinek; ko jih hranimo, spremljamo njihovo obnašanje in različne načine prehranjevanja: prva je skupina ptic vsejedk, v drugi skupini so rastlinojede in semenojede ptice, v tretji pa so tiste, ki imajo raje meso, žuželke.
Večina nižin bo ob prihodu Miklavža zelenih, v gorah bo ostalo zimsko.
V krmilnico bodo redno zahajale pernate predstavnice prvih dveh skupin, ptice iz zadnje skupine pa bodo žuželke nabirale po drevesnih deblih; tem lahko na vrvico obesimo kose surovega loja ali živalskih kosti. Pticam, kot so velika sinica, poljski in domači vrabec, ščinkavec in lišček, lahko ponudimo mešanico semen. Kosi in taščice imajo radi jabolka ali rozine. Hrana na vrtu ali v gozdu so lahko tudi plodovi jerebike, drena, črnega trna, gloga ali plodovi nekaterih okrasnih rastlin.
