Krizanteme za srečo in veselje
Cvet novembra, ki ga podarjamo rojenim v predzadnjem mesecu v letu ali si z njim popestrimo balkon, okrasno gredico, lahko tudi okensko polico, je krizantema. Čeprav jo pri nas večinoma povezujemo z grobovi, žalovanjem in dnevom spomina na mrtve, je v svetu ena najbolj priljubljenih cvetlic. Njeni razkošni cvetovi so namreč na voljo v mnogo barvah in vsakdo lahko najde odtenek zase, prav tako se odlično obnesejo kot rezano cvetje, lončnice ali zunanje rastline. Mnogo ljudstev po svetu verjame, da v dom prinašajo srečo in veselje, kar je še dodaten razlog, da si omislimo sadiko ali dve.
Doma so iz Kitajske
Izvirajo iz Kitajske, kjer so jih začeli gojiti že v 15. stoletju pred našim štetjem, uporabljali pa so jih predvsem za pripravo čaja in solat. Nato so se hitro razširile še na sosednjo Japonsko, v obeh deželah pa so tako zelo priljubljene, da so jim posvetili prav poseben festival, imenovan festival sreče, na Japonskem jih najdemo celo v cesarjevem uradnem grbu. Še več, verjamejo, da krizanteme pripomorejo k daljšemu življenju, in sicer tako, da popijemo vino, ki smo mu v kozarec dodali en samcat cvetni list krizanteme.
Ker je na voljo toliko različnih barv krizantem, je njihov simbolizem vezan na barvo cveta. Z rdečimi obdarovancu denimo sporočamo, da ga ljubimo, bele simbolizirajo nedolžnost in poštenost, previdno pa z rumenimi, saj je ta barva simbol ranjenega srca in pomanjkanja pozornosti. V Avstraliji jih tradicionalno podarjajo ob materinskem dnevu, v mnogo državah sveta pa tudi na 13. obletnico bodisi poroke, zveze, rojstva.
Rade imajo sončno lego ter bogata in dobro odcedna tla.
Sončno mesto
Če se odločimo, da bomo z njihovimi barvitimi cvetovi popestrili okolico hiše, jim poiščimo sončno mesto ter bogata in dobro odcedna tla. Na prosto jih sadimo spomladi, lahko že kmalu po tem, ko zemlja odmrzne, običajno je to marca, pa vse do junija. Najbolj enostavno je v tla posaditi sadike z že razvitimi koreninami, ki jih kupimo v vrtnarijah, za katere vemo, da za rastline dobro skrbijo. Le zdrave rastline, prilagojene za naše podnebje, bodo namreč obilno in bogato cvetele ter nas še dolgo razveseljevale.
Krizanteme potrebujejo redno zalivanje, še posebno poleti, ko se tla hitro izsušijo, enako velja tudi za tiste vrste, ki jih gojimo v cvetličnih lončkih. Pri tem pazimo, da izberemo dovolj velikega, premer naj ima vsaj 20 centimetrov. Pozimi tudi krizanteme, enako kot druge notranje in zunanje rastline, potrebujejo počitek. To pomeni manj zalivanja, nič gnojenja, tudi morebitnih suhih delov jim do pomladi ne odstranjujemo. Če je le mogoče, jeseni krizanteme, ki jih gojimo v loncih, prestavimo v hladnejši in temen prostor.
Tam pa seveda ne smemo pozabiti nanje, povsem brez vode namreč ne bodo preživele. Najbolje se je skozi vse leto držati enakega urnika zalivanja, tudi to velja za vse rastline, še posebno notranje, glede na letni čas prilagajamo le količino vode. Spomladi in poleti jih tako zalijemo bolj obilno, jeseni in pozimi pa le toliko, da vzdržujemo vlažnost prsti. Ko bomo rastline spomladi ponovno odnesli na prosto, jih po dolgih mesecih, ki so jih preživele v mraku, na sončno svetlobo privajamo postopoma. Čeprav obožujejo sonce, jih lahko prehitra izpostavljenost močnim sončnim žarkom poškoduje, ožgani listi pa bodo propadli.
Krizanteme so cvetlice novembra.
