MONOGAMIJA
Ali je to prava izbira za vas?
Dušo nam pogosto močno hranijo (ali pustošijo) razmerja. Nekateri verjamejo, da je edini pravi koncept en življenjski partner, drugi se s tem ne strinjajo.
Odpri galerijo
Tudi monogamija lahko vsakomur pomeni nekaj drugega. Foto: Vershinin/Getty images
Opisovanje monogamije je nekaj takšnega, kot bi poskušali ribi razložiti, kaj je voda. Ta pristop k ljubezni in partnerstvu je prevladujoč in zakoreninjen v večini današnjih družb, zato se marsikomu zdi, da je to edini način delovanja odnosov.
Pred kratkim je igralec Will Smith priznal, da sta bila z ženo Jado večino svojega skoraj 24-letnega zakona monogamna, a da ker je njegova žena odraščala v družini z nekonvencionalnimi odnosi, ji navaden zakon ni dišal. Še več, v resnici je bila zelo nesrečna, da jo je mama malodane prisilila k poroki, ko je z igralcem zanosila. Monogamija je v resnici preprosto eden od mnogih načinov za pristop k odnosom – posamezniki v njem pa se lahko aktivno in zavestno odločijo, da bodo monogamni, ali pa izberejo drugo pot.
Monogamija je praksa ustvarjanja romantičnih odnosov samo z enim partnerjem hkrati, v nasprotju z več hkrati. Monogamna zveza je odnos, v katerem se dve osebi srečujeta in imata spolne odnose le druga z drugo in tovrstne povezave ne delita z nikomer drugim zunaj para. Med njima obstaja romantična, spolna in čustvena ekskluzivnost, meja tega ne prestopata.
Danes je to najbolj razširjen pristop k odnosom v mnogih družbah, čeprav nikakor ni univerzalen. Različne kulture po vsem svetu izvajajo poligamijo (poroka med več kot dvema osebama) in v preteklosti se je večina predindustrijskih družb ukvarjala z nekakšno poligamijo, običajno v obliki poliginije (dve ali več žensk, ki si delijo moža). Monogamija je tudi redkost med drugimi sesalci, saj se po neki nedavni analizi le 3 odstotki predajajo monogamiji. Naučili smo se, da je monogamija običajen ali celo tradicionalen odnos in da je nemonogamija pogosto čudaška ali nenavadna alternativa, ko pa so v resnici nemonogamni odnosi, kot so poliandrija, poliginija ali poligamija, prisotni že stoletja.
Čeprav obstaja veliko teorij o tem, zakaj so človeške družbe prešle iz primarno poligamnih v primarno monogamne, vemo, da je monogamija kot družbena norma razmeroma nov razvoj na področju človeške zgodovine. Kljub temu se v mnogih družbah danes monogamija pogosto obravnava kot privzeti način odnosa. Celotno razumevanje načina oblikovanja odnosov – od prvega srečanja prek ekskluzivnosti do priznanja ljubezni, skupnega bivanja in tega, da se sčasoma poročimo in dobimo otroke – je povezano s konceptom monogamije. Tako so priljubljena pojmovanja romantične ljubezni, kot sta iskanje »pravega« (ki je samo eden) ali srečanje »moje druge (včasih celo boljše) polovice«.
Nasprotje monogamije je nemonogamija, ki vključuje pristope, kot so poligamija, poliamorija, odprti odnosi in drugo. Soglasna ali etična nemonogamija je v zadnjih letih postala vse bolj priljubljena, saj je več kot eden od petih ljudi v ZDA dejal, da so že bili v sporazumno nemonogamni zvezi. V takšnem odnosu ima lahko oseba hkrati več romantičnih ali spolnih partnerjev. Bistveno je, da se vsi zavedajo teh drugih partnerjev in se z veseljem strinjajo z dinamiko – kar pomeni, da ne gre za varanje, ampak za odločitev znotraj odnosa.
Etična nemonogamija temelji na konceptu uporabe družbeno sprejemljivih smernic in etično motiviranih orodij za gojenje odnosa, zgrajenega na temeljih nemonogamije. To pomeni, da se vse odvija s soglasjem partnerja in ne gre za varanje.
Pred kratkim je igralec Will Smith priznal, da sta bila z ženo Jado večino svojega skoraj 24-letnega zakona monogamna, a da ker je njegova žena odraščala v družini z nekonvencionalnimi odnosi, ji navaden zakon ni dišal. Še več, v resnici je bila zelo nesrečna, da jo je mama malodane prisilila k poroki, ko je z igralcem zanosila. Monogamija je v resnici preprosto eden od mnogih načinov za pristop k odnosom – posamezniki v njem pa se lahko aktivno in zavestno odločijo, da bodo monogamni, ali pa izberejo drugo pot.
Kaj je monogamija?
Monogamija je praksa ustvarjanja romantičnih odnosov samo z enim partnerjem hkrati, v nasprotju z več hkrati. Monogamna zveza je odnos, v katerem se dve osebi srečujeta in imata spolne odnose le druga z drugo in tovrstne povezave ne delita z nikomer drugim zunaj para. Med njima obstaja romantična, spolna in čustvena ekskluzivnost, meja tega ne prestopata.
Danes je to najbolj razširjen pristop k odnosom v mnogih družbah, čeprav nikakor ni univerzalen. Različne kulture po vsem svetu izvajajo poligamijo (poroka med več kot dvema osebama) in v preteklosti se je večina predindustrijskih družb ukvarjala z nekakšno poligamijo, običajno v obliki poliginije (dve ali več žensk, ki si delijo moža). Monogamija je tudi redkost med drugimi sesalci, saj se po neki nedavni analizi le 3 odstotki predajajo monogamiji. Naučili smo se, da je monogamija običajen ali celo tradicionalen odnos in da je nemonogamija pogosto čudaška ali nenavadna alternativa, ko pa so v resnici nemonogamni odnosi, kot so poliandrija, poliginija ali poligamija, prisotni že stoletja.
Vrste nemonogamnih odnosov
Poliamorija: način približevanja odnosu, pri katerem imajo ljudje lahko več romantičnih ali spolnih odnosov hkrati.
Odprta zveza ali zakon: odnosi, v katerih so vpleteni trenutno odprti za nove romantične ali spolne partnerje.
Triade: zavezana, predana romantična zveza med tremi ljudmi, znana tudi kot trojka ali trojica. Enako velja v primeru štirih oseb.
V-odnosi: odnos med tremi osebami, kjer sta dve povezani z isto osebo, a ne druga z drugo. Njun partner je tisti, ki ju povezuje.
Anarhija v odnosih: Način pristopa k odnosom, pri katerem ni določenih pravil ali pričakovanj glede tega, kaj je in kaj ni dovoljeno v odnosih, razen pravil, o katerih se udeleženi partnerji strinjajo. Običajno so ti odnosi tudi nehierarhični, kar pomeni, da noben partner ni pomembnejši od katerega koli drugega partnerja.
Napol monogamen: odnos med dvema osebama, ki je predvsem monogamen, lahko pa imata spolne odnose z drugimi v določenih situacijah – na primer na spolnih zabavah, v dogovorjenem trojčku ali ob drugih priložnostih.
Poliamorija: način približevanja odnosu, pri katerem imajo ljudje lahko več romantičnih ali spolnih odnosov hkrati.
Odprta zveza ali zakon: odnosi, v katerih so vpleteni trenutno odprti za nove romantične ali spolne partnerje.
Triade: zavezana, predana romantična zveza med tremi ljudmi, znana tudi kot trojka ali trojica. Enako velja v primeru štirih oseb.
V-odnosi: odnos med tremi osebami, kjer sta dve povezani z isto osebo, a ne druga z drugo. Njun partner je tisti, ki ju povezuje.
Anarhija v odnosih: Način pristopa k odnosom, pri katerem ni določenih pravil ali pričakovanj glede tega, kaj je in kaj ni dovoljeno v odnosih, razen pravil, o katerih se udeleženi partnerji strinjajo. Običajno so ti odnosi tudi nehierarhični, kar pomeni, da noben partner ni pomembnejši od katerega koli drugega partnerja.
Napol monogamen: odnos med dvema osebama, ki je predvsem monogamen, lahko pa imata spolne odnose z drugimi v določenih situacijah – na primer na spolnih zabavah, v dogovorjenem trojčku ali ob drugih priložnostih.
Čeprav obstaja veliko teorij o tem, zakaj so človeške družbe prešle iz primarno poligamnih v primarno monogamne, vemo, da je monogamija kot družbena norma razmeroma nov razvoj na področju človeške zgodovine. Kljub temu se v mnogih družbah danes monogamija pogosto obravnava kot privzeti način odnosa. Celotno razumevanje načina oblikovanja odnosov – od prvega srečanja prek ekskluzivnosti do priznanja ljubezni, skupnega bivanja in tega, da se sčasoma poročimo in dobimo otroke – je povezano s konceptom monogamije. Tako so priljubljena pojmovanja romantične ljubezni, kot sta iskanje »pravega« (ki je samo eden) ali srečanje »moje druge (včasih celo boljše) polovice«.
Nemonogamija
Nasprotje monogamije je nemonogamija, ki vključuje pristope, kot so poligamija, poliamorija, odprti odnosi in drugo. Soglasna ali etična nemonogamija je v zadnjih letih postala vse bolj priljubljena, saj je več kot eden od petih ljudi v ZDA dejal, da so že bili v sporazumno nemonogamni zvezi. V takšnem odnosu ima lahko oseba hkrati več romantičnih ali spolnih partnerjev. Bistveno je, da se vsi zavedajo teh drugih partnerjev in se z veseljem strinjajo z dinamiko – kar pomeni, da ne gre za varanje, ampak za odločitev znotraj odnosa.
Etična nemonogamija temelji na konceptu uporabe družbeno sprejemljivih smernic in etično motiviranih orodij za gojenje odnosa, zgrajenega na temeljih nemonogamije. To pomeni, da se vse odvija s soglasjem partnerja in ne gre za varanje.
