POLEMIKA

150 športnih zvez skupaj ne more kupiti Oblaka, Kopitarja, Dragića ...

Fotografija: Znani slovenski športniki dobro zaslužijo v tujini. V kako slabem stanju pa je slovenski šport? Vse zveze skupaj nimajo toliko kot naši zvezdniki v tujini. 
Odpri galerijo
Znani slovenski športniki dobro zaslužijo v tujini. V kako slabem stanju pa je slovenski šport? Vse zveze skupaj nimajo toliko kot naši zvezdniki v tujini. 

LJUBLJANA – Na okrogli mizi o financiranju športa na ekonomski fakulteti je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič uvodoma priznala, da v zadnjem času javna sredstva za šport rastejo, vendar prepočasi. Letos naj bi bilo tako iz različnih državnih virov na voljo okrog 30 milijonov evrov. Dodala je, da se v Evropi in svetu v zadnjem obdobju zvišujejo tudi sponzorska sredstva, zato je med drugim pomembno tudi vprašanje obdavčitev.
 

Lahko bi propadel

Predsednik Evropskih olimpijskih komitejev Janez Kocijančič je kot nekdanji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) 25 let soustvarjal temelje slovenskega športa, tudi financ. »Kot pravilna usmeritev se je izpostavilo razvejenost virov in projektno financiranje, na kar precej vpliva OKS kot krovna organizacija, vendar ne samostojno kot v številnih drugih državah, ali pa to kot edini sofinancer namesto olimpijskega komiteja počne država ... Če bi šport sofinancirali le iz javnih sredstev, bi slovenski šport že zdavnaj propadel, kar bi se zgodilo tudi, če ne bi bilo osnova za delovanje prostovoljstvo.

Razdelitev denarja je težava

Predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Radenko Mijatović je dejal, da ni vprašljiv temelj, ampak razdelitev sredstev, »saj dobijo individualni športi veliko več kot kolektivni, ti pa imajo veliko več članov«. Dodal je, da je res, da NZS dobi precej solidarnostnih sredstev od mednarodne in evropske zveze, druge panožne zveze pa ne.

»Mi nimamo velikega brata za sabo kot NZS, pri trenerjih se je začelo premikati, na drugih področjih pa obstaja volja, da spremenimo razmerja pri javnem financiranju. Nismo v vojni z individualnimi športi, pravzaprav smo zelo blizu,« pa je dejal predsednik Košarkarske zveze Slovenije (KZS) Matej Erjavec.

Predsednik Smučarske zveze Slovenije (SZS) Enzo Smrekar je zavrnil delitev med individualne in kolektivne športe: »Skupna vreča denarja se ne veča bistveno, se pa povečuje delež tistih, ki vanjo posegajo. Če bi mi stavili le nanjo, bi si lahko privoščili le biatlon in teke. Plačamo pa več davka, kot dobimo denarja od države, prav tako pa sponzorji ne dobijo davčnih olajšav.«
 

Ni davčnih olajšav za sponzorje

To, da ni davčnih olajšav, je kot veliko oviro pri sponzoriranju poudarila članica IO OKS Vojka Ravbar, ki je namestnica glavnega izvršnega direktorja SKB banke. »Mi in številne druge poslovne družbe denarja ne dajemo zgolj najuspešnejšim ta čas, ampak tudi za razvejene programe mladih, brez katerih ne bo naslednjih generacij slovenskih svetovnih zvezd.«

Le slikanje ob uspehih

Nekdanja umetnostna drsalka Tjaša Andree Prosenc, podpredsednica mednarodnega sveta Arbitražnega razsodišča za šport, je dejala, da pogreša večje javno sofinanciranje, ne le zgolj slikanje politikov ob uspehih.
 
Maja Makovec Brenčič je na koncu dejala, da tudi druge družbene dejavnosti želijo znižanje davka (predlog ničelnega davka na knjigo), ne le šport, kar je na ravni države težko uskladiti.

Več iz te teme:

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas