Pil je, da bi pozabil vse okrog sebe

LJUBLJANA – V noči na ponedeljek je prenehalo bíti srce legendarnega Finca Mattija Nykänena. Novico o smrti enega od najboljših smučarskih skakalcev v zgodovini tega športa, ki je preminil v 56. letu starosti, je včeraj sporočila njegova žena Pia. Zakaj je umrl, ni znano. Kot je razkril vodja finskih skokov Mika Kulmala, je bil že dlje bolan.

Toda še konec novembra lani si je Nykänen kot posebni gost v živo ogledal obe skakalni tekmi za svetovni pokal v Kuusamu, kjer je imel nato tudi koncert. Po koncu blesteče športne poti, v kateri je osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, se je preživljal s petjem. Čeprav se ni več počutil najbolje, je bil v zadnjem obdobju še vedno precej dejaven na koncertnih odrih.

Toda v septembrskem pogovoru za finski časnik Ilta Sanomat je med drugim razkril, da ne pomni, kdaj je bil nazadnje tako izčrpan in uničen. Čedalje pogosteje ga je spremljal tudi glavobol. Jeseni so zdravniki pri njem odkrili, da ima sladkorno bolezen, zaradi katere je moral redno prejemati injekcije inzulina.

Nykänen je na skakalnicah in letalnicah osvojil tako rekoč vse, kar se je osvojiti dalo. Že pri 18 letih se je ovenčal z naslovom svetovnega prvaka (Holmenkollen '82), v sezoni, ki je sledila, pa se je veselil že prvega od štirih velikih kristalnih globusov. Končne zmage v skupnih razvrstitvah svetovnega pokala si je priskakal še v zimah 1984/85, 1985/86 in 1987/88, leta 1984 se je še prvič zavihtel na Olimp – na veliki napravi v Sarajevu.

Pozdravi iz pekla

Razred zase pa je bil na olimpijskih igrah v Calgaryju '88, na katerih je v svojo korist odločil obe posamični tekmi, za nameček pa je prispeval še levji delež k tamkajšnjemu moštvenemu zmagoslavju Fincev. Takšen podvig ni uspel še nobenemu drugemu skakalcu! V svetovnem pokalu je nanizal kar 46 zmag; več jih je dosegel le Avstrijec Gregor Schlierenzauer (53).

Mattijevo bogato vitrino krasita tudi dve lovoriki za končni prvi mesti na novoletni turneji (1982/83 in 1987/88), bil je svetovni prvak in večkratni rekorder v poletih (s 182 m in 185 m v Oberstdorfu '84 ter s 187 m in 191 m v Planici ’85). Že med kariero je znal marsikdaj tudi pregloboko pogledati v kozarec. Nemalo je anekdot, po katerih se je na skakalnico odpravil skorajda naravnost iz nočnega lokala in kljub temu skočil na oder za najboljše, če ne celo na sam vrh.

Na žalost po tistem, ko je svoje smuči leta 1991 postavil v kot, ni prenehal popivati. Zaradi pogostih prepirov s svojimi ženami se je večkrat znašel na straneh nočne kronike, nekajkrat celo za rešetkami. »Pekel verjetno ni tako strašen, kot je bilo dolgo moje življenje,« je Nykänen pred leti zaupal v pogovoru za nemški časnik Die Welt, v katerem se je dotaknil svoje odvisnosti od alkohola.

»Bil sem zelo mlad, ko sem postal uspešen. Dolga leta sem bil v središču pozornosti, mediji so se trgali zame, česar sem imel vrh glave. Bilo je preprosto preveč vsega! Potreboval bi pomoč. Ker sem bil nesrečen, sem začel graditi zid znotraj sebe. Začel sem piti, da bi pozabil,« je svoj odnos z alkoholom poskušal obrazložiti legendarni Finec, ki je s pomočjo športnega novinarja Egona Theinerja leta 2003 izdal avtobiografijo s pomenljivim naslovom Pozdravi iz pekla.