NK MARIBOR

(Ne)častni prvaki

Preživetje in boj za ohranjanje položajev je bilo ves čas sezone rdeča nit prvakov, ki so se morali na koncu zanesti na najizkušenejše može in za igralni korak nazaj.
Fotografija: Foto: Jure Eržen/delo
Odpri galerijo
Foto: Jure Eržen/delo

»Mariborčani so vrnili naslov prvaka tja, kamor sodi,« se ni zmotil novopečeni (nenačrtovani) šampionski trener Radovan Karanović. Slovensko nogometno prvenstvo, 31. po vrsti, se je na igrišču zasluženo razpletlo z zmagoslavjem Maribora, a prav nič ne bi bilo narobe, če bi se veselili osmoljenci Koprčani. V seštevku so pokazali celo več kot prvaki, ki pa so pokazali moč in vpliv tudi na drugi fronti – v zakulisju. Pokalni prvaki Koprčani so plačali davek za naivnost, česar pa niso vedeli do zadnjega sodnikovega žvižga.

Četudi je le pol resnice o tem, kako je klub z »eno častjo« (ali od kluba ločeni izvajalci za posebne naloge) pred zadnjima tekmama poskušal vplivati na razplet razburljive ligaške bitke, v kateri so podprvaki držali vrh lestvice 18 krogov, prvaki pa 15, se kaže zamisliti in vprašati, kje so meje preživetvene bitke. In s kako spornimi, a ne prepovedanimi sredstvi, bo poskušal nekdo drug doseči cilj? Je tudi sporočilo za vijolične vodilne može. Si želijo biti tudi šampioni negativne prebrisanosti, zgled za prevaro in ne za pošteno igro?

Preživetje in boj za ohranjanje položajev je bilo ves čas sezone rdeča nit prvakov, ki so se morali na koncu zanesti na najizkušenejše može in za igralni korak nazaj. Sezono so začeli z jasnim ciljem, da obrnejo novo stran poglavja o uspehih, osvežijo moštvo, ponudijo priložnost mlajšim silam in oblikujejo moštvo ter igro za prihodnost. Končali so jo resda s 16. naslovom prvaka in možnostjo, da ustavijo (ali upočasnijo) kopičenje minusa v klubski blagajni, toda z vse prej kot idealnim izhodiščem za izhod iz igralne, ideološke in denarne krize.

Maribor je v svoji kadrovski kombinatoriki zašel in postal odvisen (kot drugi klubi) od bolj ali manj posrečenih »posojilnih investicij«. Prvi strelec Ognjen Mudrinski je izpolnil poslanstvo in je že bivši (Olimpija je še njegova resna možnost), Đorđe Ivanović je bil le tretjinski Đorđe iz Olimpije, Marko Alvir slab. Igralca s presežno vrednostjo, ki bi vznemiril selektorja Matjaža Keka, kaj šele kakšen tuj klub za izdatnejšo odškodnino, tudi še ni izbrusil. V tem ima celo slabši izkupiček od Olimpije, ki je bila ujetnica novih upraviteljev, napačnih odločitev (Dino Skender) in omejenih zmožnosti. V že naslednjih dneh bo mogoče videti, v katero smer jo bodo zapeljali Robert Prosinečki, Mladen Rudonja in hrvaški »Nemci«, ustvarjalci boljšega jutri.

Kot vselej bo Mariboru in drugim, vključno s celotnim slovenskim klubskim nogometom, sodila Evropa. Ta ne bo rešila slovenskega klubskega nogometa ali SNL, ki ustvarja premalo nogometašev in je še bližje najrevnejšim ligam v Evropi. Revščina na žalost ustvarja še več negativne selekcije.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije