Na Touru 21 možnosti za zmago, lani pa sem dobil le eno etapo

LJUBLJANA – Baskovska hribovita pokrajina je kot njegovo Zasavje; nič čudnega, da si je nekdanji smučarski skakalec Primož Roglič iz Strahovelj pri Kisovcu prikolesaril skupno zmago na dirki po Baskiji. Ta pa je zelo vredna, saj baskovska preizkušnja velja za niz world tour Mednarodne kolesarske zveze. Roglič je konec preteklega tedna tudi potrdil udeležbo na letošnji jubilejni 25. dirki po Sloveniji, potekala bo od 13. do 17. junija, tej pa bo julija sledil legendarni Tour de France, kjer je najboljši slovenski kolesar lani zablestel z zmago v 17., gorski etapi.
Vaša glava je zdaj bolj mirna, že aprila ste zmagali na enotedenski dirki svetovne serije, to je bil cilj pred sezono.
»Da, res je, tega nisem skrival. Cilj je izpolnjen, predvsem zdaj lahko grem v nadaljevanje sezone bolj sproščeno, brez pritiskov. A konec koncev pritisk vedno potrebuješ, to te žene k nečemu večjemu. Tudi glede spoštovanja v kolesarski karavani je zdaj drugačen občutek, vozim se spredaj med najboljšimi, pa tudi kot celotna ekipa LottoNL–Jumba smo si izbojevali svoje mesto. Torej smo si zaslužili, da kolesarimo med glavnimi, le skupaj moramo biti in spredaj držati prostor, tam, kjer se dirke zmagujejo.«
Leta 2015 ste že skupno zmagali na dirki po Sloveniji.
»Ker bom letos ponovno nastopil doma, bo moja osredotočenost predstaviti se v najboljši luči. Zadovoljen sem z letošnjo traso, ta pa se bo stopnjevala do zadnjega dne. Ljudje bodo pač pričakovali mojo zmago, a si na ramena ne bi nalagal bremen. Verjetno jih niti ne bom prav čutil, poskušal se bom osredotočiti le nase, storiti svoj optimum in to je vse, kar lahko naredim. Za zmago bo potreben popoln kolesar, takšen, ki bo dober tako v klancih kot v vožnji na čas. Sam se, kljub srebrnemu odličju na svetovnem prvenstvu, še vedno nimam za kronometrista. Poskušam biti kompleten kolesar, to mi nekako uspeva, v Baskiji sem se potrudil tudi v sprintih. Te sem opravil brez napake. Je pa dirka po Sloveniji ena zadnjih pred Tourom, gotovo bom kolesaril tudi s tem v mislih. Dirka bo priprava za francosko pentljo. Morebiti bom pred dirko po Sloveniji kolesaril še na Dauphinéju, a ta se konča le tri dni pred začetkom v Sloveniji.«
Na slovenskem touru se bo dirkalo za zeleno majico vodilnega v skupnem seštevku.
»Všeč mi je slogan dirke: Fight for green (bojuj se za zeleno majico). Slovenija je zelena dežela, tako kot Baskija, pa tudi drugače sta si zelo podobni. Denimo v Baskiji praktično ni ravnine, ozke ceste in strmi klanci so. Zagotovo imaš občutek, kot da kolesariš v domačih krajih. Se pa, ker ni toliko zelenja, denimo izogibam kolesarjenju v Katarju.«
Ponovitev zmage na vsaj eni etapi letošnjega Tour de Francea bi bila seveda krema na torto.
»Prostora je ogromno. Na Touru je enaindvajset etap, enaindvajset možnosti je za zmago. Lani sem v narekovajih povedano dobil le eno etapo, na francosko dirko bom poskušal priti v formi na najvišji možni ravni in poskušal storiti najboljše. Ne startam pa na vrh v skupnem seštevku, temveč na etapne dosežke. Napredoval sem po telesni pripravljenosti, predvsem pa pri izkušnjah, torej, pri tistem, da veš, kaj potrebuješ za zmago. Po Baskiji denimo vem, kaj potrebujem za slavje na enotedenski dirki. Pri tritedenskih se moramo kot celotna ekipa izboljšati, da bomo lahko startali tudi na generalno razvrstitev.«
Brez ekipnega prispevka torej ne gre.
»V kolesarstvu, kot vsi vemo, sam ne moreš kaj prav veliko storiti. Ekipa te štiri petine etape denimo ščiti v zavetrju in spravi v ugoden položaj, ti pa nato vse poskušaš unovčiti v zadnjem delu. Smo pa v Baskiji kot ekipa odlično delovali, vsi smo dali svojih 110 odstotkov. Tudi ko sem v zadnji etapi že na drugem kilometru padel, so me vsi ekipni sotekmovalci počakali, v prvih 15 kilometrih sem žrtvoval vse svoje kolege, da sem ujel glavnino in oddirkal do konca.«
Pred sezono se je govorilo o dvojnem programu tritedenskih dirk, torej Giro d'Italia in Tour.
»Po Italiji ne bom dirkal, dirk je v sezoni ogromno. Treba se je omejiti, zato bo glavna osredotočenost resnično na Touru.«

Doma ste kolesarski junak, kako pa vse preživljate osebnostno?
»Poskušam biti enak, kot sem vedno bil, enako delovati. Predvsem so se zadeve spremenile v smislu, da namreč tudi Slovenec ali nekdo, spet v narekovajih, iz majhne dežele lahko zmaga na kakšni od največjih kolesarskih dirk na svetu. Ogromno stvari se lahko dogodi, na treninge vedno odhajaš s to mislijo in z željo, da znova stopiš na vrh. Slovimo po tem, da nismo najbolj kolesarski narod, če imam možnost to le za malenkost izboljšati oziroma pripomoči k temu, je zagotovo zelo lepo.«
Kaj menite o tem, da se še vedno ne pozna epiloga dopinškega primera zvezdnika Chrisa Frooma?
»Ni mi všeč, je zelo slabo za celotno kolesarstvo. Tudi ni v moji domeni, da komentiram. Naj to rešijo, nimam več nobenih čustev oziroma na to temo ničesar ne mislim. Neke stvari kolesarstvo vedno znova spravljajo v slabo luč. Želim si le, da ne bi bilo tega.«