Afera non-paper
Kurjenje razprav o non-paperju povzroča veliko škodo Sloveniji
Razprave o domnevnem neuradnem dokumentu o mejah na Balkanu škodujejo ugledu države in delovanju na Zahodnem Balkanu, je prepričan vodja diplomacije Anže Logar.
Odpri galerijo
Vodja slovenske diplomacije Anže Logar v razpravi o non-paperju vidi tudi politično propagando. FOTO: Blaž Samec/DELO
Razprava o tako imenovanem non-paperju, razne domneve in 'naj bi' izjave povzročajo veliko škodo Sloveniji, je za bruseljske dopisnike povedal vodja slovenske diplomacije Anže Logar. Negativno vplivajo na ugled Slovenije, zato mora »vsakdo od nas razmisliti, koliko k temu prispeva«.
V njegovih očeh bi se moral vsakdo sam vprašati, komu in zakaj je v interesu, da škoduje Sloveniji. Na virtualnem zasedanju zunanjih ministrov se o non-paperju sicer niso pogovarjali. Zahodni Balkan bo tema prihodnjega zasedanja maja.
Pojasnil je, da je predsednik vlade Janez Janša v pogovoru s članom predsedstvu Bosne in Hercegovine (BiH) Šefikom Džaferović zanikal obstoj dokumenta. Tudi predsednik države Borut Pahor je povedal, da ga ni videl. »Težko pričakujete od mene še kakršnokoli dodano sporočilo,« je ocenil.
Razprave naj bi imele vpliv na slovensko delovanje glede Zahodnega Balkana. »Smotrno je, da se o vplivih vpraša vsak tisti, ki dodatno kuri to temo, širi neresnice ali pa širi polresnice. Zagotovo so posledice tovrstnih dejanj razvidne tudi na terenu. Mediji ste poročali, da so pred slovenskim veleposlaništvom skandirali in protestirali posamezniki – če se ne motim – skrajnih skupin, in da se pojavljajo spletne skupine, ki pozivajo k bojkotu izdelkov iz Slovenije,« je dejal Logar.
»Lahko še stokrat zanikam in če vsakič znova sprašujete in če imajo moja stališča kakšen drugačen odmev, s tem prispevate k oživljanju razprave, ki ne koristi ne BiH in še manj Sloveniji. Vsak mora sam pri sebi oceniti, kaj mu je bolj v interesu: voditi neko politično propagando ali delati vse, kar je v njegovi moči, da Slovenija dobro opravi predsedovanje in doseže napredek na Zahodnem Balkanu,« je nadaljeval.
Na vprašanje glede albanskega premiera Edija Rame, ki je na televiziji razlagal, da sta se s slovenskim premierom Janšo pogovarjala o takšnih idejah, da je videl pismo in da tega ne želi komentirati, je omenil različne prevode njegovih besed.
Predlagal je, da glede tega »delikatnega vprašanja, ki podžiga strasti v državah Zahodnega Balkana, podrobno primerjamo podnapise izjave Rame na televizijah RTVS in 24ur. Na slednji bolj verodostojno povzemajo besede premiera Rame, je ocenil zunanji minister. »V svoji izjavi je dejal zgolj, da se je – če abstrahiram - o vprašanjih Zahodnega Balkana, torej tudi o tem, pogovarjal s predsednikom vlade,« je povedal. To naj bi bilo logično, saj je vrh ena od ključni slovenskih prioritet v času predsedovanja.
Na vprašanja o slovenskem stališču glede spreminjanja meja na Balkanu – takšne ideje so ves čas v obtoku – ni natančno odgovoril. Tudi na izrecno vprašanje, ali se Slovenija strinja z nespremenljivostjo meja na Balkanu, ne. Pojasnil pa je, da Slovenija želi čimprejšnji vstop držav Zahodnega Balkana ob izpolnjevanju pogojev. Slovenija želi med predsedovanjem dodati še strateški pomen tega. »V mednarodni politiki ni vakuma. Če se nekdo umakne z določenega področja, se vmesni prostor hitro napolni z dejavnostmi neke druge velesile. To lahko na Zahodnem Balkanu jasno opazimo,« je ocenil.
Na vprašanje, ali bi bili pripravljeni na drugačen potek meje med Kosovom in Srbijo – zamenjava ozemlja je bila že tema v preteklih letih –, je pojasnil, da je dialog Beograda in Prištine še na začetku. Vidi ga kot eno »od bistvenih vprašanj rešitev enigme Zahodnega Balkana«. Opozoril je, da pet držav članic EU še vedno ni priznalo Kosova. Če bi prišlo do rešitve v dialogu Beograda in Prištine, bi razlogi za nepriznanje izginili, je prepričan Logar. Upa tudi, da bo v času slovenskega predsedovanja dosežen nek napredek.
Strategija Slovenije na Zahodnem Balkanu je po njegovih besedah jasna in zapisana v uradnih dokumentih. Zato so se odločili za neuradni vrh EU in Zahodnega Balkana. Na njem naj bi pospešili stvari na najvišji ravni.
V njegovih očeh bi se moral vsakdo sam vprašati, komu in zakaj je v interesu, da škoduje Sloveniji. Na virtualnem zasedanju zunanjih ministrov se o non-paperju sicer niso pogovarjali. Zahodni Balkan bo tema prihodnjega zasedanja maja.
Pojasnil je, da je predsednik vlade Janez Janša v pogovoru s članom predsedstvu Bosne in Hercegovine (BiH) Šefikom Džaferović zanikal obstoj dokumenta. Tudi predsednik države Borut Pahor je povedal, da ga ni videl. »Težko pričakujete od mene še kakršnokoli dodano sporočilo,« je ocenil.
Opazne posledice na terenu
Razprave naj bi imele vpliv na slovensko delovanje glede Zahodnega Balkana. »Smotrno je, da se o vplivih vpraša vsak tisti, ki dodatno kuri to temo, širi neresnice ali pa širi polresnice. Zagotovo so posledice tovrstnih dejanj razvidne tudi na terenu. Mediji ste poročali, da so pred slovenskim veleposlaništvom skandirali in protestirali posamezniki – če se ne motim – skrajnih skupin, in da se pojavljajo spletne skupine, ki pozivajo k bojkotu izdelkov iz Slovenije,« je dejal Logar.
»Lahko še stokrat zanikam in če vsakič znova sprašujete in če imajo moja stališča kakšen drugačen odmev, s tem prispevate k oživljanju razprave, ki ne koristi ne BiH in še manj Sloveniji. Vsak mora sam pri sebi oceniti, kaj mu je bolj v interesu: voditi neko politično propagando ali delati vse, kar je v njegovi moči, da Slovenija dobro opravi predsedovanje in doseže napredek na Zahodnem Balkanu,« je nadaljeval.
Različne razlage Edija Rame
Na vprašanje glede albanskega premiera Edija Rame, ki je na televiziji razlagal, da sta se s slovenskim premierom Janšo pogovarjala o takšnih idejah, da je videl pismo in da tega ne želi komentirati, je omenil različne prevode njegovih besed.
Predlagal je, da glede tega »delikatnega vprašanja, ki podžiga strasti v državah Zahodnega Balkana, podrobno primerjamo podnapise izjave Rame na televizijah RTVS in 24ur. Na slednji bolj verodostojno povzemajo besede premiera Rame, je ocenil zunanji minister. »V svoji izjavi je dejal zgolj, da se je – če abstrahiram - o vprašanjih Zahodnega Balkana, torej tudi o tem, pogovarjal s predsednikom vlade,« je povedal. To naj bi bilo logično, saj je vrh ena od ključni slovenskih prioritet v času predsedovanja.
Na vprašanja o slovenskem stališču glede spreminjanja meja na Balkanu – takšne ideje so ves čas v obtoku – ni natančno odgovoril. Tudi na izrecno vprašanje, ali se Slovenija strinja z nespremenljivostjo meja na Balkanu, ne. Pojasnil pa je, da Slovenija želi čimprejšnji vstop držav Zahodnega Balkana ob izpolnjevanju pogojev. Slovenija želi med predsedovanjem dodati še strateški pomen tega. »V mednarodni politiki ni vakuma. Če se nekdo umakne z določenega področja, se vmesni prostor hitro napolni z dejavnostmi neke druge velesile. To lahko na Zahodnem Balkanu jasno opazimo,« je ocenil.
Meja med Kosovom in Srbijo
Na vprašanje, ali bi bili pripravljeni na drugačen potek meje med Kosovom in Srbijo – zamenjava ozemlja je bila že tema v preteklih letih –, je pojasnil, da je dialog Beograda in Prištine še na začetku. Vidi ga kot eno »od bistvenih vprašanj rešitev enigme Zahodnega Balkana«. Opozoril je, da pet držav članic EU še vedno ni priznalo Kosova. Če bi prišlo do rešitve v dialogu Beograda in Prištine, bi razlogi za nepriznanje izginili, je prepričan Logar. Upa tudi, da bo v času slovenskega predsedovanja dosežen nek napredek.
Strategija Slovenije na Zahodnem Balkanu je po njegovih besedah jasna in zapisana v uradnih dokumentih. Zato so se odločili za neuradni vrh EU in Zahodnega Balkana. Na njem naj bi pospešili stvari na najvišji ravni.
