Psihologi svetujejo: sledite svojim sanjam

Psihologi ugotavljajo, da večina odraslih ne sledi svojim sanjam. Se spominjate časa, ko ste izbirali študij? Odločitev se vam je zdela logična, utemeljena, podpirala je vaše dobre lastnosti ter vam ponujala možnosti za obetavno prihodnost. Še več, gotovo ste v študijskih letih verjeli, da lahko dosežete presežke – odkrijete zdravilo za smrtonosno bolezen, napišete knjigo, postanete znani in uspešni, odprete svoj studio in še bi lahko naštevali. Zdelo se je, da ni meja za vašo ustvarjalnost in prodornost. Toda življenjski dogodki se niso odvili v začrtano smer. V resnici so vas zavrnili, ko ste takoj po diplomi zaprosili za svojo sanjsko službo, pristali ste čisto drugje, pri delu, ki niti ni povezano s smerjo vašega študija.
Strokovnjaki pravijo, da prav to pomeni odraslost, in sicer oženje možnosti, idej in predstav v eno samo ravno pot. Svoje sanje moramo omejiti, ker je to potrebno in praktično, saj nam le to omogoča finančno trdnost in varnost. Odraslost pomeni dokončno oblikovanje, oklestenje romantičnih hrepenenj in ukrotitev spontanih nagibov naših instinktov – nič več ne jemo sladoleda za večerjo, nič več ni nočnega veseljačenja in odprte spolne prakse, zdaj najprej pomislimo na posledice ter ocenimo stopnjo tveganja vsake dejavnosti. In ne le to: kot odrasli naj bi celo uživali v tem omejevanju možnosti, preobrazbi palete možnosti v življenjsko gotovost, trdnost ter ustvarjanje reda. Seveda moramo na poti opustiti določene predstave, toda čakajo nas višji cilji – otroci, kariera, lastna nepremičnina …

Segajte po zvezdah

Zakaj torej odraslost tako pogosto zveni kot izdaja naših mladostnih upov in sanj? In zakaj mnogi odrasli opisujejo svoje življenje kot kruto in neizpolnjeno? Se spomnite, kolikokrat ste se na svojem delovnem mestu vprašali, ali je to tisto, za kar ste študirali?
Na srečo obstaja še en obetavnejši način za presojanje odraslosti. Spoznanje dolgujemo psihologom, ki pravijo, da na koncu – po izobraževanju – pristanemo pri delu, ki temelji na našem drugem najboljšem znanju, lastnosti ali sposobnosti, ki jo premoremo in za katero smo usposobljeni. Ne gre toliko za izbiro druge dejavnosti kot za poklic, ki smo si ga želeli takoj za prvo izbiro. Razlog je, da tisto, kar smo si vedno želeli, ni bilo tudi najbolj praktično, hkrati pa smo potrebovali idealistično predstavo o neprehojeni poklicni poti. Dajala nam je namreč dovoljenje za sanjarjenje o prihodnosti. Upanje pa je, trdijo strokovnjaki, oblika sreče, prav tako kot optimizem.
Prav zato lahko tudi z mesta, kjer ste pristali, posežete po zvezdah. Občasno pobrskajte po internetu za sanjsko službo v tujini ali se pozanimajte o njej, le da ohranjate fantazijo pri življenju. Dokler obstaja, namreč deluje. Daje vam občutek (tako kot v mladosti), da so vse poti odprte in želje še niso prizemljene v strogi realnosti.

Partnerski odnos

Podobno se lahko dogaja v partnerskem življenju. Ste morda samski, ker imate na neki ravni še vedno raje nikogar kot nekoga ter vam neomejeno upanje zagotavlja vizijo o tistem popolnem nekom tam nekje in nekoč? Tako iščete partnerja, ki ima lastnosti, po katerih ste hrepeneli, ko ste bili mladi, ki vam daje svobodo in povezanost hkrati ter morda celo uresničuje vaše mladostno hrepenenje.
Dejstvo je, da nas naš mlajši jaz zasleduje skozi življenje ter nenehno zahteva razlago za naše odločitve ter primerjanje sedanjosti z nekdanjimi scenariji. Dobra novica je, da so te nekdanje oblike nas samih tudi motivatorji za prihodnost. Brusijo nas ter nas preizkušajo, nam vztrajno prigovarjajo, po katerih ciljih naj posežemo. In potem se bo enkrat vendarle kateri od velikih načrtov – verjetno povsem naključno – prekril z resničnostjo vašega življenja. Ko bo še oplemeniten z vsemi napori prehojene življenjske poti, bo le še bolj veličasten. In takšen je občutek, ko se uresničijo sanje …