Temna stran duhovnega zdravljenja

Na naših notranjih popotovanjih je duhovno zdravljenje pravzaprav nujno. Če bi se vsak človek na svetu vsaj enkrat prepustil duhovnemu zdravljenju, bi se človeštvo najverjetneje za vedno spremenilo in morda bi celo dosegli mir na svetu.

Kaj je duhovno zdravljenje?

Duhovno zdravljenje je vadba (in izkušnja) obnavljanja, usklajevanja in uravnoteženja našega duha ali duše. Obstaja veliko različnih pristopov in nekateri novodobni zdravilci se osredotočajo zgolj na vzpostavljanje ravnovesja v eteričnem ali nefizičnem energetskem polju človeškega telesa. Šamanski zdravilci se osredotočajo na obnovo duše in zdravljenje duševne izgube. Drugi holistični zdravilci se osredotočajo na združevanje telesa, srca, uma in duše. Tudi psihologi in terapevti začenjajo v svoje delo vključevati duhovno zdravljenje.

Duhovno zdravljenje se obravnava tudi kot transcendentalna izkušnja vnovičnega povezovanja z našo resnično naravo. Avtorica in učiteljica Shakti Gawain pravi, da se duhovno zdravljenje pojavi, ko se začnemo zavestno povezovati s svojim bistvom – modro, ljubečo, močno, ustvarjalno entiteto, ki predstavlja nas, kakršni smo globoko v svojem središču.

Temna plat

Seveda obstaja dober razlog, zakaj nihče ne govori o temni strani duhovnega zdravljenja. Prvi del je, da se večina niti ne zaveda, da ta plat sploh obstaja. Če pa jo poznajo, se jim je z njo zelo neprijetno soočiti.
Obstajata dve temni plati duhovnega zdravljenja:

Duhovni upor

To pomeni, da lahko včasih uporabimo duhovno zdravljenje kot izgovor, da bi se znebili določenih občutkov, spominov in izkušenj, ki jih imamo ali smo jih pridobili. Kaj je narobe s tem, da bi poskušali izgnati to, kar smo izkusili? To je oblika upora, ta pa vodi v strašno trpljenje. Govorimo o tesnobi, depresiji, jezi, zameri, grenkobi. Vsi v duhovni skupnosti morajo razumeti, da se zdravljenje pogosto uporablja kot izgovor za zanikanje, zatiranje, neupoštevanje ali zavračanje tega, kar doživljamo.
Povsem razumljivo je, da se želimo znebiti svojega trpljenja, še posebno če smo izčrpani in globoko prizadeti. A če se res na vse pretege obupano trudite ozdraviti, lahko to poslabša stisko in poglablja odpor do tega, kar se dogaja, to pa vam preprečuje resnično zdravljenje!

Pomembno je razumeti, da gre pri resničnem duhovnem zdravljenju za soočanje, priznavanje, raziskovanje in vključevanje tega, kar doživljamo, ne pa za izogibanje svoji resničnosti.

Temačni duhovni učitelji

Obstajajo tudi duhovni zdravilci in učitelji, ki se na zavedni ali celo nezavedni ravni zavedajo temne plati. Poznajo zasvojljivost, ki se lahko pojavi na večni poti samoizboljševanja, in jo uporabljajo za lastno dobro.

To lahko vidite marsikje, prevladuje pa pri ljudeh, ki verjamejo, da morajo plačati visoke vsote denarja, da bi uspešno manifestirali svoje hrepenenje, ohranili visoke vibracije ter postali večji in boljši. To je večni cikel, ki vodi v trpljenje.
Obstaja pa seveda tudi zlobnejša vrsta duhovnih učiteljev, ki se na prvi pogled zdijo božanski in razsvetljeni, a so globoko v sebi megalomani. Resnični duhovni učitelj vam bo vedno vrnil vašo moč, lažni pa ne bo samo paradiral naokrog z vašo soodvisnostjo, temveč jo bo celo javno spodbujal. Še več kot to: hlinil bo moč, da lahko ozdravi vse vaše tegobe, in vam ponudil eno samo pravo pot do razsvetljenja ali enosti. In če mu boste verjeli, se boste ujeli v nevarno mrežo prepričanja, da vam lahko nekdo zunaj vas ponudi rešitev.

Avtentično duhovno zdravljenje

Kadar se duhovno zdravljenje uporablja kot način za izogibanje, zanikanje, zatiranje in odrekanje težavam s pomočjo duhovnega upora, zlorabljamo njegov potencial. Kadar pa neetični duhovni učitelj duhovno zdravljenje uporablja kot neutemeljeno vabo, je to pravzaprav oskrunjeno. Pri resničnem duhovnem zdravljenju gre namreč za to, da se soočamo, priznavamo, raziskujemo in vključujemo vse, kar smo doživeli. Nikakor ne gre za to, da bi se izogibali svoji resničnosti.

Če pomislite na to, kako se ravna s telesno rano, je odgovor jasen. Treba jo je oskrbeti, razkužiti in primerno poviti. Če bi si zatisnili oči in se pretvarjali, da je ni tam ali da je zanjo odgovoren nekdo drug, vam to ne bi kaj dosti pomagalo. Edini način za ozdravitev je, da se spoprimemo s težavo, jo sprejmemo in poiščemo načine za ublažitev svojega trpljenja – ne tako, da se izogibamo resničnosti, ampak se učimo samoljubezni. To je resnično duhovno zdravljenje. Zato bodite pozorni na te pasti in se previdno odločajte tako za duhovne učitelje in zdravilce kot za načine zdravljenja. Pri tem vam bo prišla prav sposobnost kritičnega razmišljanja, oborožite pa se tudi z nekaj radikalne samoiskrenosti.