Slovenke so lahko ponosne

Ob predstavitvi prednosti dojenja in prikazu nekaterih napačnih prepričanj se letos posvečamo tudi aktualni problematiki trženja industrijsko pripravljene hrane za dojenčke, tudi nadomestkov materinega mleka,« pojasni dr. Zalka Drglin z NIJZ. »Tako prispevamo k ozaveščanju staršev dojenčkov in vseh, ki si želijo zagotoviti kar najboljše zdravje najmlajših, obenem pa osvetljujemo, da sta laktacija in dojenje tudi pomembni javnozdravstveni tematiki.«

Dojenje omogoča poglabljanje njunega odnosa in krepi vezi med njima, poudarja dr. Drglinova: »Tesen stik je za otrokov psihični razvoj ravno tako pomemben, kot je za telesni razvoj pomembna ustrezna prehrana. Materino mleko je prilagojeno potrebam otroka, vsebuje tiste sestavine, ki jih v danem trenutku in okolju otrok potrebuje. Zato je pomembno sprejeti vse potrebne ukrepe za odpravo neprimerne promocije živil za dojenčke in malčke. Neprimerna promocija pomeni, da na primer nekdo spodkopava priporočene prakse dojenja. Denimo, ko agresivni marketing zavaja starše: promocija izdelkov, kot sta formula za dojenčke ter hrana za malčke, povzroča, da dojenje traja krajši čas. Ugotavljamo, da v večini primerov ni potrebe po dodatkih v prehrani otroka, vendar se številni odločijo za uporabo izključno zaradi promocije.«

Stroka lahko dojenje le priporoči, zapovedati ga pač ne more. Vedno naj bo odločitev ženske; ne nazadnje v nekaterih primerih ni mogoče, denimo v primeru bolezni, uživanja določenih zdravil, presnovnih bolezni otroka. Svetovna zdravstvena organizacija in Unicef za dojenčke v prvih šestih mesecih življenja priporočata izključno dojenje, ki naj bi se od dopolnjenih šestih mesecev ob uvajanju mešane prehrane nadaljevalo do starosti dveh let ali več.

Zavedanje pomena dojenja

Nacionalni inštitut za javno zdravje je 2009. začel izvajati projekt HRAST (spremljanje dojenja, prehrane dojenčkov in majhnih otrok ter njihovega prehranskega statusa za načrtovanje in evalvacijo ukrepov na tem področju). »Rezultati raziskave so pokazali, da ženske v Sloveniji v povprečju dojijo dlje kot ženske po Evropi,« pravi dr. Drglinova. »Trajanje izključnega dojenja pri našem vzorcu mater je bilo krajše od priporočil SZO. Tudi vrstni red uvajanja jedi se ne sklada s smernicami zdravega prehranjevanja za dojenčke, ki priporočajo, naj bo prva dojenčkova jed zelenjava, naši dojenčki običajno najprej dobijo sadje. Raziskava je pokazala, da bolj izobražene matere dojijo dlje. Ob tem naj poudarimo, da so lahko matere v Sloveniji zelo ponosne nase, ker se velika večina zaveda pomena dojenja in so pripravljene svoje dojenčke polno dojiti, in to tako dolgo, kot priporočajo zdravstveni strokovnjaki.«

Zgolj želja in pripravljenost matere na dojenje pa ne zadostujeta vedno, marsikdaj so potrebne dodatna podpora partnerja, bližnjih in okolice ter informacije stroke. Danes se k sreči krepi izmenjevanje izkušenj med doječimi ženskami, znanje zdravstvenih strokovnjakov se veča in tudi širša javnost je vedno bolj razumevajoča do doječih mater. »Na NIJZ smo v sodelovanju s številnimi strokovnjaki pripravili gradivo za Pripravo na porod in starševstvo. Po prihodu domov sta v pogosto kaotičnem zgodnjem obdobju spoznavanja novorojenčka in vzpostavitve dojenja izjemno pomembna ljubeča podpora partnerja in njegovo zaupanje v njene materinske zmožnosti. Očetje se tako kot matere naučijo prepoznati potrebe dojenčka, in danes navadno aktivno sodelujejo pri negi ter postorijo marsikaj, da se lahko mati posveti dojenju.« Otrok spoznava mater z vsemi svojimi čutili: s tipom, čutilom za okus, vohom, vidom, sluhom, tako se krepi povezava med materjo in dojenčkom s pomočjo tesnega telesnega stika in neposrednega očesnega stika, kar prispeva k otrokovemu občutku varnosti in zaupanja, to pa mu prinaša psihične in razvojne prednosti, pristavi dr. Drglinova.