Na Luno gre tudi Biblija

Prvi na svetu so na Luni leta 1966 pristali Sovjeti, nekaj mesecev zatem je to uspelo Nasi, pred petimi leti Kitajcem. Tja še ni uspelo Evropejcem, čeprav so si želeli. Zdaj bo to, se zdi, kot četrti državi na svetu uspelo Izraelu; če jim bo, bo to še en dokaz, da je ta majhna država res pravi tehnološki in znanstveni velikan.

Zbirali milijone

Izraelska vesoljska organizacija SpaceIL je bila ustanovljena leta 2011 z namenom, da tekmuje za lunarno nagrado družbe Google (GLPX). Njen cilj: zmožnost pristanka majhne zasebne robotske vesoljske sonde na Lunini površini in tudi gibanje po površju. Zmagovalec bi dobil 30 milijonov dolarjev nagrade. Družba Google je prejela več različnih predlogov, a izbrali niso nikogar. Vendar se Izraelci niso vdali. Njihova zamisel je bila edinstvena: sonda po površju ne bi potovala, to bi opravila s skokom s kraja pristanka na drug kraj. To bi izvedla s pomočjo malih raketnih motorjev na krovu.

Da bi ta ambiciozni program lahko nadaljevali, so potrebovali dodatna finančna sredstva. Prvi jim je z donacijo 16,4 milijona dolarjev priskočil na pomoč ameriški filantrop Sheldon Adelson, 7,5 milijona dolarjev je prispevala še Izraelska vesoljska agencija (ISA), ki je že prej pomagala pri programu z dvema milijonoma dolarjev. A se je kmalu izkazalo, da sredstev še vedno ni dovolj, potrebovali so še 30 milijonov dolarjev, kar jim je le nekako uspelo zbrati. Program, ocenjen na 95 milijonov dolarjev, tehnično podpirajo Izraelska vesoljska agencija, Izraelska letalsko-vesoljska družba in industrijski družbi Rafael in Ebit ter Univerza Technion, Univerza v Tel Avivu in Univerza Ben-Gurion.

Slaba toplotna zaščita

Pristajalni modul je sprva imel ime Sparrow, pozneje so ga preimenovali v Beereshet, kar v hebrejščini pomeni geneza. Predvidoma 18. februarja ga bo v vesolje s še drugimi tovori ponesel Falcon 9 družbe SpaceX. Primarni tovor je komunikacijski satelit PSN, namenjen indonezijskim otokom. Sekundarni tovor predstavljajo Bereeshet in več manjših satelitov. Kot glavni tovor bo tudi lunarna sonda potovala do geostacionarne orbite, ki je od Zemlje oddaljena 36.000 kilometrov. Nekajkrat bo obkrožila Zemljo in po kakih dveh mesecih z lastnim raketnim pogonom nadaljevala v orbito. Potem bo z raketnimi motorji zmanjšala hitrost in mehko pristala na severu Mare Serentitas, med območjema, kjer sta pristala Apollo 15 in Apollo 17. Pristajalni modul ob izstrelitvi tehta 585 kilogramov, dve tretjini predstavlja raketno gorivo; ima dva metra premera, visok je 1,5 metra. Na krovu sta dva instrumenta. Prvi je magnetometer, ki ga je prispeval Weizmannov znanstveni inštitut, drugi je odbojnik laserskih žarkov, ki ga je prispeval Nasin Goddardov vesoljski center. Na krovu je tudi časovna kapsula s tremi diski, na teh so zgodovina Izraela, deklaracija neodvisnosti, narodna himna, hebrejske pesmi, slike in risbe izraelskih otrok, izraelska zastava, Biblija, literatura. Po predvidevanjih naj bi modul na Luni deloval le dva dni. Ker nima ustrezne toplotne zaščite, se bodo hitro pojavile težave in prekinitev delovanja.