Hrvaški bojkot trgovin: drastičen padec prodaje in prazni nakupovalni centri
Na Hrvaškem je, kot smo poročali, stekel organizirani bojkot velikih trgovskih verig ter nekaterih izdelkov, vključno z ustekleničeno vodo in detergenti za posodo. Akcijo je sprožila platforma Halo, inspektore, ki je danes pozvala k popolnemu bojkotu vseh trgovin – tako fizičnih kot spletnih.
»DANES NE KUPUJEMO NIČESAR. Ne fizično, ne spletno. Ne plačujemo ničesar,« so zapisali organizatorji na družbenih omrežjih.
Padec števila računov in prihodkov trgovcev
Prve podatke o finančnih posledicah bojkota je objavila hrvaška davčna uprava, ki je primerjala število in skupni znesek izdanih računov v enakem časovnem obdobju prejšnjih petkov. Rezultati so pokazali, da je v segmentu maloprodaje v primerjavi s petkom, 17. januarja 2025, število transakcij padlo za 31 %, skupni promet pa kar za 42 %.
Na splošni ravni (vseh panog) pa je število računov v primerjavi s prejšnjim tednom naraslo za 11 %, a v primerjavi z dvema tednoma prej padlo za 21 %, medtem ko je skupni promet upadel za 23 %.
Prazni nakupovalni centri in trgovine po vsej državi
Mediji so poročali o nenavadno praznih nakupovalnih središčih in trgovinah v večjih hrvaških mestih. V Zagrebu so prazne trgovine z oblačili večjih svetovnih verig in drugi modni butiki, prav tako ni običajnih gneč v supermarketih.
V drugih mestih se ponavlja podobna slika – v večini trgovin obratuje le ena blagajna, trgovske verige pa beležijo drastičen upad obiska.
Bojkot se širi na celo regijo
Pobudi hrvaških potrošnikov so se pridružili tudi državljani Severne Makedonije, kjer so prav tako začeli bojkot trgovin zaradi naraščajočih cen osnovnih življenjskih potrebščin.
Prav tako je bojkot velikih trgovskih verig napovedala Srbija, saj potrošniki opozarjajo, da so cene tam med najvišjimi v Evropi.
Hrvaški politiki se na bojkot odzivajo zadržano. Minister za delo in socialno politiko Marin Piletić je dejal, da vlada aktivno išče rešitve za nadzor inflacije in pričakuje, da bo letna stopnja inflacije padla pod 3 %.
Omejili cene osnovnih izdelkov
Vlada je prav tako sprejela nov seznam 40 osnovnih izdelkov, katerih cene bodo omejene, vendar strokovnjaki dvomijo, da bo ta ukrep resnično zaustavil rast cen. Ekonomist Ljubo Jurčić je ukrepe označil za »ekonomijo siromaštva«, saj po njegovem mnenju država zgolj ustvarja »trgovine za revne«, namesto da bi reševala temeljne težave inflacije.
Potrošniki na Hrvaškem že razpravljajo o nadaljnjih ukrepih, pri čemer mnogi predlagajo tedenski bojkot posameznih trgovskih verig. Če se bo trenutni trend nadaljeval, bi bojkot lahko resno prizadel trgovske gigante, ki v veliki meri določajo cenovno politiko v državi.
Bojkot trgovin kot oblika protesta proti draginji očitno postaja regijski fenomen, saj se poleg Hrvaške, Makedonije in Srbije podobne pobude širijo tudi v Bosno in Hercegovino. Očitno potrošniki v regiji sporočajo jasen NE visokim cenam in trgovskim monopolom.
Preberite še:
