V NEVARNOSTI
Čokolada je ogrožena
Zaradi klimatskih sprememb bo čokolada luksuz. V nevarnosti tudi banane in kava.
Odpri galerijo
Bo čokolada postala (pre)draga? FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Ko govorimo o podnebnih spremembah, navadno pomislimo na vročinske valove, močna neurja, orkanski veter. A rast globalne temperature vpliva tudi na proizvodnjo hrane, na udaru bodo nekatera najbolj priljubljena živila na svetu, kot so čokolada, kava, vino, banane in kikiriki, tudi javorjev sirup. Ta bi utegnila mnogim postati nedostopna, ne samo zato, ker jih bo malo, ampak tudi zaradi njihove cene, ki bo poskočila.
Po mnenju nekaterih nutricionistov je čokolada najpopolnejše živilo na svetu: je čarobnega okusa pa še zdravju koristi, če jemo temno in ne pretiravamo z njo. Največ je pojedo v Švici, več kot osem kilogramov na leto na prebivalca, evropsko povprečje je 5,5 kilograma. Zanimanje zanjo raste tudi med novimi gospodarskimi velikani, kot sta Kitajska in zlasti Indija, kjer je povpraševanje v zadnjih petih letih zraslo za 50 odstotkov.
A znanstveniki že leta opozarjajo, da bi lahko čokolada že leta 2030 postala omejena in zelo draga. Za to so krive podnebne spremembe ter glivične in virusne bolezni, ki napadajo kakavovec. Ta raste v vlažnih in toplih tleh pri okoli 20 stopinjah Celzija; če se bo temperatura do 2050. zares dvignila za 2,1 stopinje Celzije (če ne bomo omejili toplogrednih izpustov), bi to lahko v prihodnjih tridesetih letih uničilo rastlino in industrijo čokolade.
Kakavovec je občutljiv zlasti za glivična obolenja: izbruh je v Braziliji leta 1988 v enem letu uničil 80 odstotkov plantaž, katastrofa pa je državo umaknila s prestola vodilne svetovne proizvajalke kakava.
Podobno je s kavo, več kot polovica vrst divje kave je namreč ogrožena in ji grozi izumrtje: od 124 vrst divje kave jih je 75 ogroženih zaradi izsekavanja, podnebnih sprememb, širjenja bolezni in škodljivih tujerodnih vrst. Od tega jih je 13 kritično ogroženih.
Kavo dandanes gojijo v 70 državah, 60 odstotkov zrnja je Coffea arabica, resno jo ogroža globalno segrevanje. Rastlina ima rada blage temperature, od 18 do 22 stopinj, dobro uspeva na višje ležečih območjih. Z dvigom temperature se dviga tudi spodnja meja rasti: nekoč so kavo v Kolumbiji gojili na 1000 metrih, zdaj je pod 1200 metri le malo rastlin. Ogrožena je tudi Coffea robusta, ki predstavlja 40 odstotkov svetovne proizvodnje kave.
Banane so najbolj priljubljeno sadje in na seznamu ogroženih, znanstveniki o tem govorijo že 15 let.
Ne ogroža jih le dvig temperatur, ampak tudi glivične bolezni, za slednje je kriva njihova genetska enoličnost, saj so sterilni mutant brez semena. Komercialne banane razmnožujejo s kloniranjem; glavni svetovni komercialni vrsti cavendish grozi t. i. panamska bolezen, glivična bolezen je v 60. letih izbrisala dominantno vrsto gros mitchel. Da bi jih rešili, si znanstveniki v zadnjih letih pomagajo z genskim inženiringom, s pomočjo katerega bi bil sadež odporen proti glivicam.
Podnebne spremembe bi utegnile pomembno vplivati tudi na proizvodnjo vina. Leta 2003, ko je bilo v Franciji najtopleje, je bila trgatev kar en mesec prej kot običajno, rezultati pa niso bili dobri. Če bodo temperature še rasle, vinogradi ne bodo zdržali. Že 2014. je Elizabeth Wolkoviuch s Harvarda opozarjala, da bi se proizvodnja vin iz južne Evrope lahko preselila na sever, njena lani objavljena študija je pokazala, da večino priljubljenih vin dobimo iz le 12 sort vinske trte, čeprav jih poznamo 1100, in prav te naj bi spremembe najbolj prizadele. Industrija vina bo preživela, če bodo vinarji začeli uporabljati raznolikost preostalih vrst.
Bo čokolada postala (pre)draga? FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Po mnenju nekaterih nutricionistov je čokolada najpopolnejše živilo na svetu: je čarobnega okusa pa še zdravju koristi, če jemo temno in ne pretiravamo z njo. Največ je pojedo v Švici, več kot osem kilogramov na leto na prebivalca, evropsko povprečje je 5,5 kilograma. Zanimanje zanjo raste tudi med novimi gospodarskimi velikani, kot sta Kitajska in zlasti Indija, kjer je povpraševanje v zadnjih petih letih zraslo za 50 odstotkov.
Podnebne spremembe bi lahko vplivale tudi na proizvodnjo vina.
A znanstveniki že leta opozarjajo, da bi lahko čokolada že leta 2030 postala omejena in zelo draga. Za to so krive podnebne spremembe ter glivične in virusne bolezni, ki napadajo kakavovec. Ta raste v vlažnih in toplih tleh pri okoli 20 stopinjah Celzija; če se bo temperatura do 2050. zares dvignila za 2,1 stopinje Celzije (če ne bomo omejili toplogrednih izpustov), bi to lahko v prihodnjih tridesetih letih uničilo rastlino in industrijo čokolade.
Mnoge vrste divje kave so ogrožene.
Kakavovec je občutljiv zlasti za glivična obolenja: izbruh je v Braziliji leta 1988 v enem letu uničil 80 odstotkov plantaž, katastrofa pa je državo umaknila s prestola vodilne svetovne proizvajalke kakava.
Podobno je s kavo, več kot polovica vrst divje kave je namreč ogrožena in ji grozi izumrtje: od 124 vrst divje kave jih je 75 ogroženih zaradi izsekavanja, podnebnih sprememb, širjenja bolezni in škodljivih tujerodnih vrst. Od tega jih je 13 kritično ogroženih.
Čokolada je po mnenju mnogih nutricionistov popolno živilo.
Kavo dandanes gojijo v 70 državah, 60 odstotkov zrnja je Coffea arabica, resno jo ogroža globalno segrevanje. Rastlina ima rada blage temperature, od 18 do 22 stopinj, dobro uspeva na višje ležečih območjih. Z dvigom temperature se dviga tudi spodnja meja rasti: nekoč so kavo v Kolumbiji gojili na 1000 metrih, zdaj je pod 1200 metri le malo rastlin. Ogrožena je tudi Coffea robusta, ki predstavlja 40 odstotkov svetovne proizvodnje kave.
Banane so najbolj priljubljeno sadje in na seznamu ogroženih, znanstveniki o tem govorijo že 15 let.
Ne ogroža jih le dvig temperatur, ampak tudi glivične bolezni, za slednje je kriva njihova genetska enoličnost, saj so sterilni mutant brez semena. Komercialne banane razmnožujejo s kloniranjem; glavni svetovni komercialni vrsti cavendish grozi t. i. panamska bolezen, glivična bolezen je v 60. letih izbrisala dominantno vrsto gros mitchel. Da bi jih rešili, si znanstveniki v zadnjih letih pomagajo z genskim inženiringom, s pomočjo katerega bi bil sadež odporen proti glivicam.
75
vrst kave od 124 je ogroženih.
vrst kave od 124 je ogroženih.
Podnebne spremembe bi utegnile pomembno vplivati tudi na proizvodnjo vina. Leta 2003, ko je bilo v Franciji najtopleje, je bila trgatev kar en mesec prej kot običajno, rezultati pa niso bili dobri. Če bodo temperature še rasle, vinogradi ne bodo zdržali. Že 2014. je Elizabeth Wolkoviuch s Harvarda opozarjala, da bi se proizvodnja vin iz južne Evrope lahko preselila na sever, njena lani objavljena študija je pokazala, da večino priljubljenih vin dobimo iz le 12 sort vinske trte, čeprav jih poznamo 1100, in prav te naj bi spremembe najbolj prizadele. Industrija vina bo preživela, če bodo vinarji začeli uporabljati raznolikost preostalih vrst.
