LIKOVNI SAMORASTNIKI
Z vsega sveta po spletu v Trebnje
53. mednarodni tabor likovnih samorastnikov izpeljali nekoliko drugače Glavna nagrada na Kočevsko, ena v Brazilijo.
Odpri galerijo
Nagrajeni Tomaž Hartman FOTO: Drago Perko
Kultura je in bo preživela. Trdoživa je in vsega hudega vajena, hkrati pa daje identiteto narodu. Vsak dogodek šteje. Tudi zato si lahko v Trebnjem štejejo v čast, da so v tem mesecu izpeljali že 53. mednarodni tabor likovnih samorastnikov. Nameravali so ga že junija, pa so ga prestavili na letošnji oktober, v vsakem primeru je bil tokrat drugačen.
Trebnje so povezali s svetom prek spleta. Vse sodelujoče sta povezala ustvarjanje v živo in druženje prek interneta. Slovenska umetnika – Tomaž Hartman in Darja Štefančič – sta namreč ustvarjala v Trebnjem, Alexandra Detinska (Češka), Sandrine Lepelletier (Francija), Kikka Nyren (Finska) in Joškin Šiljan (Srbija) pa v domačih ateljejih.
Komisija je odločila, da priznanje prejmeta Sandrine Lepelletier in Darja Štefančič, veliko nagrado letošnjega tabora pa Tomaž Hartman. V obrazložitvi je dr. Damir Globočnik, muzejski svetovalec za umetnostno zgodovino in vodja galerijske dejavnosti Gorenjskega muzeja v Kranju, zapisal, da je Hartman za slovenski likovni prostor dokaj neobičajen primer samorastniškega ustvarjalca.
»Pri njem ne moremo opaziti hotenja biti moderen za vsako ceno, temveč zlasti harmoničen odnos, ki ga je vzpostavil z lesom in naravo. Likovnik, po poklicu inženir gozdarstva, svoje objekte sestavlja zlasti iz koščkov lesa, ki jih je nabral na potovanjih, tam jih je naplavilo morje in imajo drugačen značaj kot nedavno nažagani les, ki še nikoli ni bil uporabljen. Tehniko oblikovanja do neke mere spreminja v mozaik, kosi lesa, ki so preoblikovani v človeške glave, pa Hartmanove objekte spreminjajo v zbore, v množico, ki nas nemo opazuje in hkrati zgovorno nagovarja,« so še dodali v obrazložitvi.
»Pojma nimam, kako sva se našla z umetnostjo. Začel sem pred dobrimi desetimi leti, me pa veseli, da še kar traja in traja,« skromno pove Tomaž, ki ga je gozdarska služba pripeljala v Kočevje, kjer danes ustvarja: »Sestavljam koščke, ki jih najdem največkrat na morju, tu so les, črepinje, veliko spregledanih predmetov, ki jih dajem v novo zgodbo.« Pojasni še, kaj si je zamislil v delu, s katerim je slavil v Trebnjem: »Ljudje so na ukletem vozu, ki zavija na stranpota. Spodaj sta simbola smrti in nasilja. Zgoraj je glagolski simbol staroslovanske pisave. A ti ljudje vedo veliko zgodbo, pa tudi Francka ne teče za tem vozom. Zdaj ima mobilni telefon, naročila si je taksi.«
Kot prejemnik velike nagrade bo imel v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje samostojno razstavo, ki se je že veseli.
Na varnostni razdalji je ustvarjala v Postojni rojena Ljubljančanka Darja Štefančič, ki se je na tabor vrnila po desetih letih. »Že nekaj desetletij sledim stvari, ki sem jo precej dobro premislila – z igranjem s podzavestnimi in sanjskimi elementi, s simbolizmom, tj. preslikavo čutnih in čustvenih doživljanj in izumljanjem imaginarnih krajin,« pojasni predstavnica poetičnega nadrealizma svoja dela, ki so od leta 2007 na ogled na različnih razstavah. »Kljub vsem tem peripetijam s korono sem zelo vesela, da sem imela tukaj izjemno dobrega kiparskega kolega, zelo topel, razgledan človek je. Veliko sva si imela povedati, tako da mi sploh ni bilo dolgčas.«
Slika taka dela, da jih lahko objame. FOTO: Drago Perko
Komisija je odločila, da priznanje prejmeta Sandrine Lepelletier in Darja Štefančič, veliko nagrado letošnjega tabora pa Tomaž Hartman. V obrazložitvi je dr. Damir Globočnik, muzejski svetovalec za umetnostno zgodovino in vodja galerijske dejavnosti Gorenjskega muzeja v Kranju, zapisal, da je Hartman za slovenski likovni prostor dokaj neobičajen primer samorastniškega ustvarjalca.
Darja Štefančič se je vrnila v Trebnje. FOTO: Drago Perko
Več kot tisoč del
Osrednji javni muzej za naivno in samoraslo umetnost pri nas, Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, ki bo prihodnje leto praznovala 50-letnico delovanja, je bogatejša za sedem novih umetniških del. Iz izjemnega nabora več kot tisoč del obiskovalci na stalni razstavi odkrivajo zgodbe 138 likovnih del 119 ustvarjalcev naivne umetnosti z vsega sveta, na začasni z naslovom Od pešpotnega časa do danes pa je na ogled 18 skulptur Rudija Stoparja in 30 slik Darje Lobnikar Lovak.
Osrednji javni muzej za naivno in samoraslo umetnost pri nas, Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, ki bo prihodnje leto praznovala 50-letnico delovanja, je bogatejša za sedem novih umetniških del. Iz izjemnega nabora več kot tisoč del obiskovalci na stalni razstavi odkrivajo zgodbe 138 likovnih del 119 ustvarjalcev naivne umetnosti z vsega sveta, na začasni z naslovom Od pešpotnega časa do danes pa je na ogled 18 skulptur Rudija Stoparja in 30 slik Darje Lobnikar Lovak.
»Pojma nimam, kako sva se našla z umetnostjo. Začel sem pred dobrimi desetimi leti, me pa veseli, da še kar traja in traja,« skromno pove Tomaž, ki ga je gozdarska služba pripeljala v Kočevje, kjer danes ustvarja: »Sestavljam koščke, ki jih najdem največkrat na morju, tu so les, črepinje, veliko spregledanih predmetov, ki jih dajem v novo zgodbo.« Pojasni še, kaj si je zamislil v delu, s katerim je slavil v Trebnjem: »Ljudje so na ukletem vozu, ki zavija na stranpota. Spodaj sta simbola smrti in nasilja. Zgoraj je glagolski simbol staroslovanske pisave. A ti ljudje vedo veliko zgodbo, pa tudi Francka ne teče za tem vozom. Zdaj ima mobilni telefon, naročila si je taksi.«
Največ glasov Brazilcu
Letošnja novost je bilo glasovanje za izbor najljubšega dela prijateljev galerije. V 24 urah so obiskovalci spletne strani odločili, da bo delo Hommage Samba Paulisti I, avtorja Carlosa Stevensona Moschinija iz Brazilije, obogatilo že tako izjemno zbirko Galerije likovnih samorastnikov Trebnje.
Letošnja novost je bilo glasovanje za izbor najljubšega dela prijateljev galerije. V 24 urah so obiskovalci spletne strani odločili, da bo delo Hommage Samba Paulisti I, avtorja Carlosa Stevensona Moschinija iz Brazilije, obogatilo že tako izjemno zbirko Galerije likovnih samorastnikov Trebnje.
Kot prejemnik velike nagrade bo imel v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje samostojno razstavo, ki se je že veseli.
Na varnostni razdalji je ustvarjala v Postojni rojena Ljubljančanka Darja Štefančič, ki se je na tabor vrnila po desetih letih. »Že nekaj desetletij sledim stvari, ki sem jo precej dobro premislila – z igranjem s podzavestnimi in sanjskimi elementi, s simbolizmom, tj. preslikavo čutnih in čustvenih doživljanj in izumljanjem imaginarnih krajin,« pojasni predstavnica poetičnega nadrealizma svoja dela, ki so od leta 2007 na ogled na različnih razstavah. »Kljub vsem tem peripetijam s korono sem zelo vesela, da sem imela tukaj izjemno dobrega kiparskega kolega, zelo topel, razgledan človek je. Veliko sva si imela povedati, tako da mi sploh ni bilo dolgčas.«
